Franja

protiprav|en [ó] (-na, -no) rechtswidrig, rechtsverletzend, widerrechtlich; (neupravičen) unbefugt
protipraven odvzem prostosti die Freiheitsberaubung
protiprava raba die Gebrauchsanmaßung

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

rāpum -ī, n (prim. gr. ἡ ῥάπυς, ῥάφυς repa, ῥαφανίς redkev, ῥάφανος, ῥαφάνη redkev, at. = zelje, kapus, ohrovt, stvnem. ruoba, rāba = nem. Rübe, sl. repa, hr. rȅpa) bot.

1. repa (Brassica rapa Linn.) Varr., Col., Plin. idr., raporum semen L. repno seme.

2. korenski gomolj: arboris Sen. ph. — Redkejša soobl. rāpa -ae, f: Col., Aur.

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

samostalnik samostalnik
(besedna vrsta) ▸ főnévPovezane iztočnice: abstraktni samostalnik, edninski samostalnik, množinski samostalnik, izglagolski samostalnik

samostálniški (-a -o) adj. lingv. del sostantivo, sostantivale, sostantivato:
samostalniške zloženke composti sostantivali
samostalniški prilastek apposizione
samostalniška raba uso sostantivale
samostalniška zveza locuzione sostantivale
samostalniško izražanje costrutto sostantivale

sanctionner [sɑ̃ksjɔne] verbe transitif potrditi, odobriti; dati zakonsko moč (quelque chose čemu); familier kaznovati

sanctionner une loi potrditi zakon
sanctionner un délit kaznovati prestopek
emploi masculin d'un mot sanctionné par l'usage raba neke besede, ki jo je potrdila, odobrila njena uporaba

sarkazem samostalnik
neštevno (raba zbadljivih pripomb) ▸ szarkazmus, gúnyDvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és a hangjában maró gúny volt.
Zgodba romana je polna sarkazma, ironije in družbene kritike. ▸ A regény története szarkazmussal, iróniával és társadalomkritikával van teli.

sedanjik samostalnik
1. jezikoslovje (glagolski čas) ▸ jelen időGlagole pišite v sedanjiku. ▸ Az igéket jelen időben írjátok.
Povezane iztočnice: dovršni sedanjik

2. (sedanjost) ▸ jelen
Njun sedanjik so zdaj velika vila, limuzine, šoferji in varnostniki. ▸ Most a villa, a limuzinok, a sofőrök és a biztonsági őrök jelentik a jelenüket.
Burna madžarska zgodovina močno določa tudi sedanjik. ▸ A viharos magyar történelem a jelenre is erős hatással van.

skladenjski pridevnik
jezikoslovje (o povezovanju enot jezika) ▸ szintaktikai, mondattaniPravilno pisanje se drži pravopisnih, slovničnih in skladenjskih pravil. ▸ A helyes írásmód betartja a helyesírás, a nyelvtan és a szintaktika szabályait.Ločila so znamenja, ki v skladenjski rabi zaznamujejo premore ter vrste stavkov in povedi. ▸ Az írásjelek a szüneteket és a mondattípusokat jelölik.Besedni red in skladenjska zgradba lahko zaradi inverzij povzročata težave v razumevanju. ▸ A szórend és a szintaktikai szerkezet az inverzió miatt megértési problémákat okozhat.

sploš|en [ô] (-na, -no)

1. allgemein (tudi matematika), Allgemein- (dobrina das Allgemeingut, der Allgemeinbesitz, infekcija Allgemeininfektion, izobrazba Allgemeinbildung, blagor das Allgemeinwohl, interes das Allgemeininteresse, počutje das Allgemeinbefinden)
lingvistika splošna raba der allgemeine Sprachgebrauch
splošna ocena allgemeine Beurteilung
splošna vojaška obveznost allgemeine Dienstpflicht
splošna enačba matematika allgemeine Gleichung
splošne volitve množina allgemeine Wahlen

2. (obči) gemein, Gemein- (koristnost die Gemeinnutz, nevarnost die Gemeingefahr, raba der Gemeingebrauch, razumljivost die Gemeinverständlichkeit, veljavnost die Gemeingültigkeit, dobrine množina das Gemeingut, jezik die Gemeinsprache)

3. (generalen) generell, General- (amnestija/pomilostitev die Generalamnestie, klavzula die Generalklausel, odveza die Generalabsolution, obravnava/razprava die Generaldebatte, prevencija die Generalprävention, stavka der Generalstreik, napad vojska der Generalangriff)

4. (univerzalen) universal, universell, Universal- (omikanost die Universalbildung, zgodovina die Universalgeschichte)

5. (posplošen) allgemein, pauschal

6.
splošni davki Gemeinschaftssteuern množina
biologija splošni razvoj die Stammesentwicklung
| ➞ → splošno

splôšen (-šna -o)

A) adj.

1. generale, comune, universale; usuale; corrente, generico:
splošno mnenje opinione comune
splošna raba uso comune
splošne volitve elezioni generali
splošno nezadovoljstvo malcontento generale
splošna volilna pravica suffragio universale
splošen pojem nozione generica
splošen izraz (splošno rabljen) modo di dire corrente
besedilo je preveč splošno il testo è troppo generico

2. (ki obravnava osnovne značilnosti predmeta določene stroke) generale:
splošna kemija chimica generale
splošna in posebna psihologija psicologia generale e psicologie particolari

3. (nanašajoč se na dejavnost, ki ni specializirana) generale, generico:
splošni zdravnik (zdravnik splošne prakse) medico generico
splošna bolnišnica ospedale generale
voj. splošna mobilizacija mobilitazione generale
fiz. splošna teorija relativnosti teoria generale della relatività
splošna stavka sciopero generale
splošni ekvivalent equivalente generale
film. splošni plan piano generale
jur. splošni in posebni del zakona parte generale e parte particolare del codice
ekon. splošni stroški spese generali

B) splôšni (-a -o) m, f, n
prehod od splošnega k posebnemu il passaggio dal generale al particolare
na splošno in genere
v splošnem in genere, generalmente

stylistique [stilistik] adjectif stilističen; féminin stilistika, nauk o slogu

analyse féminin stylistique stilistična analiza
emploi masculin stylistique stilistična raba
étude féminin stylistique stilistična študija

substantivo samostojen

(nombre) substantivo m samostalnik
empleo como substantivo samostalniška raba

uporab|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Verwendung
način uporabe die Verwendungsweise
namen uporabe der Verwendungszweck
področje uporabe der Verwendungsbereich
možnost uporabe die Verwendungsmöglichkeit
možnosti uporabe množina Verwendungsmöglichkeiten množina, die Verwendungsbreite
ponovna uporaba die Wiederverwendung
za posebno uporabo zur besonderen Verwendung (z.b.V.)

2.
za enkratno uporabo Einmal-, Einweg-, Wegwerf-
(brisača das Einmalhandtuch, brizgalka die Einwegspritze, posoda das Wegwerfgeschirr, steklenica die Einwegflasche, Einmalflasche, Wegwerfflasche)
za večkratno uporabo Mehrweg-
(steklenica die Mehrwegflasche)

3. medicina die Anwendung
način uporabe Anwendungsweise
področje uporabe za zdravila: der Anwendungsbereich
za zunanjo uporabo zdravilo: äußerlich

4. (raba) der Gebrauch (osebna/zasebna Privatgebrauch, orožja Waffengebrauch, strelnega orožja [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch)
pravica do uporabe das Gebrauchsrecht
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
začetek uporabe tehnika die Ingebrauchnahme
biti v uporabi in Gebrauch sein
ne biti v uporabi außer Gebrauch sein
za uporabo für den Gebrauch
pripravljen za uporabo gebrauchsfertig
namenjenost za uporabo die Gebrauchsfunktion
navodila za uporabo stroja, naprave: die Gebrauchsvorschrift, Gebrauchsanweisung, Gebrauchsanleitung

5. besed: der Gebrauch, die Verwendungsweise

ūs-que, adv. (prim. ūs-piam in quis-que) „vseskozi“

1. (samostojno, časovno) venomer, vedno, nenehno, nepretrgoma, neprestano, neprenehoma, ves čas: Ter., Pr., Mart. idr., ferrum usque sequens pressit O., nomen patris usque vocantem comprendit O., iuvat usque morari V., illa usque minatur V., poenas dedit usque H., undique totis usque adeo turbatur agris V.; usque dum Kom., Ca., H. ali usque … donec Pl. ali usque … quoad Varr., Ci. dokler (ne): usque … dum terra labores praebuit V., mihi usque curae erit, quid agas, dum quid egeris, sciero Ci. ep.; usque quāque (gl. quāque in ūsque-quāque).

2. usque ni praep., ampak stoji pri drugih praep. in tudi adv. in določa izhodišče
a) časovno (tam) od, izza, iz: augures omnes usque a Romulo Ci., usque ab heroicis temporibus Ci.; z adv.: inde usque repetens Ci. = če pomislim nazaj prav do tiste dobe;
b) krajevno tam od, tam iz: usque a mari supero Romam proficisci Ci., usque a rubro mari N., usque ex ultimā Syriā navigare Ci., usque a Capitolio plausus excitatus Ci.; adv. vrinjen: ab usque Pachyno V.

3. za določitev smeri
a) časovno (vse) do, prav do: usque ad hanc aetatem N., usque ad nostram memoriam S., usque ad vesperum Pl., C., usque ad solis occasum C., usque ante diem XVI Cal. Dec. Ci., usque ad extremum vitae diem Ci., usque ad Darei mortem Cu.; pri adv.: usque adhuc dozdaj (do zdaj), doslej, to tega časa (trenutka), dosihdob: Acc. fr., Ter., Ci., Suet. idr., cessatum usque adhuc Pl. doslej vedno; nunc usque še zdaj, še sedaj, dosihdob: Amm.; usque quaque (gl. ūsque-quāque).
b) krajevno (prav, vse) tja do, tja v, noter do, noter v, skozi do: usque ad castra C., ad imum usque solum O., admorunt oculis usque sub ora faces O. prav pod … , usque ad Numantiam misit C., usque in Pamphiliam Ci., usque sub Orchomenum O. prav pod orhomensko obzidje, trans Alpes usque Ci. tja čez Alpe; adv. pesn. vrinjen: Protei ad usque columnas V.; nam. praep. stoji usque pri eō
a) časovno = tako dolgo, tako dolgo … da, dokler (ne): usque eo se tenuit Ci., usque eo ferrum retinuit, quoad est renuntiatum N.;
b) krajevno = tako daleč: usque eo legiones admovit, ut barbari discedere non possent Hirt.; α) pri quō αα) = do koder: Dig., emissario uno, qui subeat, usque quo placuerit Plin.; αβ) = dokler (ne): ranam coicere in aquam, usque qua ad tertiam partem decoxeris Varr.; β) pri quā βα) = kolikor, ker: ab occidente litora Esseni fugiunt, usque qua nocent Plin. ββ) metaf. = do te mere, tako zelo: familiaris est factus usque eo, ut … Ci., usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem laborarent N., difficultate rei frumentariae affecti usque eo, ut frumento caruerint C.; v enakem pomenu tudi usque adeo: usque adeo pertimuerat Ci.; pri mestnih in krajevnih imenih (na vprašanje kam?) praep. seveda odpade: usque Romam voces referebantur Ci., ire usque Tarentum H., profectus Tarsum usque Ci., viam Appiam Brundisium usque pecuniā operire T.; od tod izvira pesn. in poklas. occ. raba adv. usque kot praep. = (tja) do: usque Iovem O., corpora usque pedes carbaso velant Cu.; praep. zapostavljena: corpus usque harena penetraverat Cu., Thessaliam usque Plin.; tudi časovno: usque somni tempus, usque quintum diem Cels.

4. z določitvijo izhodišča in smeri = od … do
a) časovno: ab initio usque ad hoc tempus Ci.
b) krajevno: a pulmonibus usque ad os intimum Ci.

5. (v drugih primerih)
a) s praep. (vse) do: usque ad ravim poscam Pl., te in pistrinam dedam usque ad necem Ter., hoc malum usque ad bestias perveniat Ci., adsenserunt omnes usque ad Pompeium Plin. iun. do Pompeja = razen Pompeja, mansit … usque ad eum finem, dum … Ci.
b) pri eō tako dolgo … da, dokler (ne): familiaris est factus usque eo, ut … Ci.
c) kot praep. do: usque sudorem, usque sanum corpus Cels.

vehementia -ae, f (vehemēns)

1. silnost, moč, ostrost, jakost: Corn. idr., odoris, saporis, vini Plin., venarum Plin. bitja žil, linteorum strigiliumque Plin. močna = pogosta raba.

2. silovitost, burnost, strastnost, strast, vnema, gorečnost, razvnetost, ognjevitost, veheménca: Pollio Asinius fuit acris vehementiae Plin., Gracchi Gell.

vērus 3, adv. -ē (najbrž iz indoev. adj. *u̯ēros resničen, pravi (po drugih domnevah iz *u̯esros : *u̯es- = biti [prim. Vesta], bivajoče, obstoječe; ali pa iz kor. *u̯ē- verjeti, verovati); prim. sl. vera, hr. vjera, stvnem. wār = nem. wahr, stvnem. wārjan = nem. bewähren, stvnem. wāra zvestoba, pogodba, zaščita)

1. resničen, (za)res (adv.), stvaren, dejanski, pravi, pristen, nepotvorjen, nepopačen, nenarejen, neponarejen, nepritajen, neprihuljen (naspr. fictus, falsus, simulatus): Pl., Mart. idr., vera gloria Ci., virtus H., turpitudo vera et ficta Ci., res verior Ci., causa verissima Ci., quod vero nomine poena est O., verus denarius Ci., chirographa Ci. pristna, claves S., veras aves imitari O., verus amicus Ci., veri heredes Ci., Numidicus verus ac germanus Metellus Ci., vera propago O., tunc igitur veris gaudebat Graecia natis Pr. zakonskih sinov, verus vultus Ter., affectus T., si verum est, quod nemo negat N. če je res, utrum velis, factum esse necne, verum esse an falsum Ci., animus vere popularis Ci. zares, v resnici, vir egregius et vere Metellus Ci., Ligures latrones verius quam iusti hostes L. v resnici bolj razbojniki, ut verissime dicit Hirtius Ci.; od tod subst. vērum -ī, n resnično, resnica, resničnost, dejansko, dejanskost, stvarno, stvarnost (naspr. falsum, mendacium): verum dicere Pl., Ter., Ci. ali loqui Ci., verum quaerere Ci., O., verum viderimus, cum testes dixerint Ci., contra verum niti S., ea ludificatio veri et ipsa in verum vertit L., tam aversus a vero Ci., nec procul a vero est O., nuntia veri V., ex vero O. po resnici, in vero esse Eccl. temeljiti na resnici, res biti; pogosto gen. veri v zvezi s similis -e resnici podoben, verjeten: quam veri simile sit ali quam simile sit veri Ci., quo audacior res erat, minus similis veri visa est L., idem facere deos veri simile est Sen. ph., veri tamen similiora quam vestra (sc. oracula) Ci., veri simillimum mihi videtur Ci., veri similiter Ap.; pogosto tudi kot ena beseda vērīsimilis -e, npr.: verisimilis causa C., quod est magis verisimile C.; tako tudi vērī similitūdō ali vērīsimilitūdō Ci. verjetnost, podoba.

2. enalaga resnico govoreč, resnicoljuben, odkritosrčen, odkrit: Ter. idr., talia dum vero memorantur Apollinis ore O., vera fuit vates O., mei testes veri sunt Ci., veri testes Amm. zanesljive, verissimus et sapientissimus iudex Ci., internoscere mendacem verumque amicum H., verus vir, quo viro nihil verius, nihil verissimus Plin. iun., vere loqui Ci., vere (verius, verissime) dicere Ci.

3. metaf. stvari primeren, spodoben (kakor se spodobi), pravi, prav (adv.), pravšen, pravšnji, pravičen, pameten: lex Ci., vera populi causa Ci. pravična, dobra stvar, verus timor, verissima spes Ci. upravičen(a), verissima scientia Hirt., si libertas et vera magis placent S., si vera existumare voles S., haec omnia recta, vera, debita putantes faciunt in dolore Ci., si vere iudicaveritis Ci., id verissime facere potes Ci.; verum est kot predik. k ACI prav je, upravičeno je, pravično je, pametno je: neque verum est (sc. eos), qui suos fines tueri non potuerint, alienos occupare C. ni prav, ne gre, negat verum esse allici benevolentiam cibo Ci., verum esse agrum habere eos, quorum sanguine partus sit L., metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H., me verius (sc. est) luere V.; tako tudi si verum est če je mnenje pravo, če je misel (izjava) prava: si verum est … nocere audientibus philosophos iis, qui bene dicta male interpretarentur Ci., si quidem verum est (sc. Q. Fabium Maximum) augurem duos et sexaginta annos fuisse L.; redko pred finalnim stavkom: rectum et verum est, ut eos amemus Ci.; od tod subst. vērum -ī, n prav, pametno, primerno (= ki (kar) je prav, ki (kar) je po pameti, ki (kar) je primerno): verum providere, vero pretium anteferre S., nil nisi verum orabit et aequum H. Iz subst. rabe tega adj. v neutr. se je razvila adv. raba:

A. abl. vērō

I. kot adv.

1. v resnici, resnično, dejansko, zares, pa res, pravzaprav: Ter., Plin. iun. idr., iste eum sese ait, qui non est, esse, et qui vero est, negat Pl., ego vero … ad penates meos … erumperem Cu., neque proprium crimen nec vero aliud eius modi Ci.; v začetku pisem: ego vero cupio, ego vero vellem Ci. ep.; pri stopnjevanju = da, celo: in mediocribus vel studiis vel officiis vel vero etiam negotiis Ci., et per suos et vero etiam per alienos Ci., o praeclarum imperatorem, nec iam cum M'. Aquilio, sed vero cum Scipionibus conferendum Ci., multa pars eorum, immo vero genus hoc universum Ci. da, pravzaprav, confecto proelio tum vero cerneres S. tedaj šele, prav tedaj, posteaquam ad causam dicendam ventum est, tum vero sine cura omnes erant Ci., mox ut … irae intumuere satis, tum vero erectus uterque exertare umeros Stat.; prim. enimvero (gl. to besedo) in verum enimvero (gl. spodaj pod B.).

2.
a) (v odgovorih) res, zares, prav zares, da, veš da, menda ja, anti da: Ter., non definis naturam agri? „vero“, inquit „qui arari aut coli possit“ Ci., reprehendo igitur? minime vero Ci. (zares) nikakor ne = gotovo ne; v odvisnem govoru: cum cupere vero diceret (neodvisno: vero cupio) L.
b) (v nagovorih, pozivih, spodbudah) vendar, da (za glag.), no: ostende vero Pl., tu vero ascribe me talem in numerum Ci.
c) (iron.) (prav) res, (prav) zares: quasi vero consilii sit res C., esset vero timendum Ci., egregiam vero laudem refertis V. —

II. kot conj. adversativa (vedno za prvo besedo v antitezi, ki je proti prejšnji, pritrjujoči, močneje poudarjena) a, pa, toda, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak: Cels., Stat., Val. Fl. idr., haec sunt leviora, illa vero gravia atque magna Ci., quem veretur ut deum … amat vero ut sodalem … Ci., Caesar certior factus est tres iam partes copiarum Helvetios id flumen traduxisse, quartam vero partem citra flumen … reliquam esse Ci., scimus musicen nostris moribus abesse a principis persona, saltare vero etiam in vitiis poni N.; pri prehodu k drugemu predmetu v govoru: age vero, nunc inserite oculos in curiam Ci. toda dajte zdaj … ; pleonast. at vero Ci.; zanikane misli uvaja neque (nec) vero: neque vero haec Dionysium fugiebant N. to pa seveda ni … , nec vero tibi de versibus respondebo Ci. —

B. nom. vērum

I. kot adv. v resnici, resnično, dejansko, res, zares, da, kajpada, seveda, vsekakor, kakopak (kot potrjujoč odgovor oz. cel stavek: res je): Pl. idr., comites secuti sunt virginem? verum Ter. —

II. kot conj. adversativa (pravzaprav (kot je razvidno zlasti iz zvez z drugimi praep. (gl. spodaj)) poseben stavek: resnica je, to se ne da tajiti)

1. (z izrecno antitezo) ampak, toda, pa, a: Ter., Q. idr., utriusque cladis non lex, verum lubido eorum finem fecit S., non unum socium fefellit, verum novem homines Ci., ea sunt omnia non a natura, verum a magistro Ci.; pogosto non modo (non solum, non tantum) … verum etiam (verum quoque) ne le (ne samo) … ampak tudi: non modo agendo, verum etiam cogitando Ci., quae fama non idcirco solum emanarat, quod … , verum etiam, quod … Ci., non ingrato tantum, verum etiam crudeli animo Iust., non solum facto, verum opprobrio quoque turpi H.; tudi non modo tecum Galbam … verumne Atticorum quidem oratorum quemquam Ci.

2. (brez izrecne antiteze) v resnici pa, a, toda: V. (Ecloga 3, 35) idr., etiamsi taceant, satis dicunt; verum non tacent Ci.; pred vprašalnimi in finalnimi stavki: verum ubi tandem pecunia consumpta est? Ci., verum utatur hac defensione Ci., verum esto Ci. pa bodi tako; pogosto pri prehodu k drugemu predmetu v govoru ali skrajšujoč govor: Q. idr., verum veniat sane Ci., verum, ut ad classem revertar, accepisti navem Ci., verum praeterita omittamus Ci., verum quidem haec hactenus Ci.; conj. okrepljena: verum enim, quando bene promeruit Ter., verum hercle vero cum belle recogito Pl., verum vero inter offam atque herbam Ca. ap. Gell., consilium capit primo stultum, verumtamen clemens Ci. (nespameten, to je res, a mil =) a vendar mil, vendar pa mil; tudi ločeno: verum tamen hoc ita est utile Ci., verum aliqua tamen Ci., verum enimvero victoria in manu nobis est S. a v resnici, a zares; tudi: verum enim vero … duodenos sestertios exegisti Ci.

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

βαρβαρισμός, ὁ 1. raba tujega jezika, tujih šeg. 2. napaka v jeziku ali govoru.