Franja

léonin, e [-nɛ̃, in] adjectif leoninski

vers masculin léonin leoninski stih
rime féminin léonine leoninska, zelo bogata rima

Leonine² [lí:ənain] pridevnik
ki se nanaša na ime Leon (papež)

Leonine city del Rima z Vatikanom
Leonine verse leoninski verz

leònīnskī -ā -ō: - srok leoninska rima: šećer iju, a rakiju piju

līgnārius 3 (līgnum) lésen: faber Aug., artifex Vulg. Subst. līgnārius -iī, m

1. lésar, tesar, mizar: Pall.

2. trgovec z lesom; od tod inter lignarios L. (ime dela Rima) = drvarski, lesni trg, drvarska, lesna ulica (gl. inter).

3. drvar, sekač, poseb. o sužnjih v judovskih svetiščih, ki so skrbeli za les za bogoslužje: Hier.

Līternum (Linternum) -ī, n Li(n)térn, primorsko mestece v Kampaniji ob Liternovem (Līternus) ustju, znano kot zadnje bivališče iz Rima izgnanega Scipiona Afričana starejšega (zdaj vas Patria): L., Sen. ph. Od tod adj. Līternus (Linternus) 3 li(n)térnski: ager Ci., palus (zdaj Lago di Patria) Sil. Līternīnus 3 litérnski: villa Val. Max., rus Plin.; subst. Līternīnum -ī, n (sc. praedium) Liternín, Litérnsko, podeželsko posestvo Scipiona Afričana starejšega pri Liternu: Ci., in Literninum concessit (sc. Scipio) L.

male¹ [méil] pridevnik
moški

zoologija male bee trot
botanika male catkin prašnička mačica, moški cvet
botanika male fern prava glistovnica, podlesnica
botanika male flower; ali male inflorescence moški cvet
male nurse bolničar
elektrika male plug vtikač
male rhyme moška rima
male screw stebliček pri vijaku
without male issue brez moških potomcev

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.

masculin, e [maskülɛ̃, in] adjectif moški; moškega spola; masculin, grammaire (= genre masculin masculin) moški spol

confection féminin masculine moška konfekcija
ligne féminin masculine moška linija, moški rod
main-d'œuvre masculine moška delovna sila
métier masculin masculin moški poklic
mode(s) féminin, (pluriel) masculine(s) moška moda
rime féminin masculine rima, ki se ne končuje na nemi e
sexe masculin masculin moški spol, moške osebe, moški

masculine¹ [mǽskjulin] pridevnik
moški; možat, močen; neženski (ženska)

slovnica masculine gender moški spol
masculine rhyme moška rima
masculine woman možača

Merula² -ae, f Mêrula, priimek plebejske rodovine Kornelijevega rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Merula Lucij Kornelij Merula je v bitki z Bojci pri Mutini pobil skoraj 14.000 sovražnikov; ker pa je tudi sam izgubil 5.000 mož, mu senat ni dovolil triumfa: L.

2. Cn. Cornelius Merula Gnej Kornelij Merula, eden izmed desetih rimskih poslancev, poslanih l. 189 v deželo Brutijcev, da bi uredili tamkajšnje razmere: L.

3. L. Cornelius Merula, flamen Dialis, l. 87 izvoljen za konzula nam. iz Rima pregnanega konzula Cine: T., Vell., Val. Max., Fl.

middle-rate [mídlreit] pridevnik
srednji, povprečen

middle-rate rhyme notranja rima

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

môški d'homme, masculin, mâle, viril, énergique ; (mož, moška oseba) homme moški spol

mlad moški jeune homme moški spol
stranišče za moške (W.C. moški spol množine pour) hommes
moška doba âge moški spol adulte (ali viril), virilité ženski spol, force ženski spol de l'âge
moška rima rime ženski spol masculine
moški spol sexe moški spol masculin, gramatikalno genre moški spol masculin
moški spolni ud, moško spolovilo membre viril, verge ženski spol, pénis moški spol

môški (-ega)

A) m uomo; maschio:
bradat, lep, mlad moški un uomo barbuto, bello, giovane
frizer za moške barbiere
stranišče za moške gabinetto per uomini

B) môški (-a -o) adj.

1. maschile, maschio:
moški potomec discendente maschile

2. (nanašajoč se na moške) maschile, maschio, da uomo, virile; mascolino:
moški glas voce maschile, mascolina
moška obutev calzatura maschile, da uomo
moška lepota bellezza virile
anat. moški ud membro virile, pene; pog. uccello, pisello
tosk. bischero; vulg. cazzo
moško stranišče orinatorio, vespasiano; vulg. pisciatoio
moško delo lavoro pesante, da uomini
hiša potrebuje moške roke la casa ha bisogno di un maschio
bot. moška rastlina pianta maschile
lit. moška rima rima tronca
biol. moška spolna celica cellula germinale maschile
biol. moška spolna žleza ghiandola germinale maschile
bot. moški cvet fiore staminifero
lingv. moški spol genere maschile
muz. moški zbor coro maschile

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

mūnicipium -iī, n (mūniceps) „zadruga municipijanov“, municípij =

1. zavezniško mesto. Sprva so municipia večinoma mesta v Laciju (razen Rima), ki so imela svojo upravo, svoje zakone in svoje oblastnike, imenovane decuriones, a so bila v trdni zavezi z Rimom in imela do tega mesta iste dolžnosti (munia), zato pa tudi (kakor Formiae, Lanuvium, Tusculum) iste pravice (rim državljanstvo: suffragium, conubium, commercium idr.) kakor cives Romani. Po latinski vojni l. 338 so se te razmere precej spremenile. Municipia so se spojila z Rimom in postala rim. mestne občine, ki so bile z Rimom v različnih zvezah: nekatera (npr. Acerrae, Atella, Cumae) so ohranila svojo samoupravo, druga (npr. Anagnia, Capua, Cuere idr.) so jo izgubila ter bila popolnoma podložna Rimljanom in upravljana od rim. oblastnikov, nekatera (kot npr. Aricia, Lanuvium, Nomentum, Pedum, Tusculum idr.) so bila municipia cum suffragio, torej so imela vse pravice rim. državljanov, druga, municipia sine suffragio, niso imela teh pravic, zato so njihovi prebivalci morali služiti v rim. vojski in plačevati davke: Ci. idr.

2. Julijev zakon (lex Iulia) je povzdignil vsa italska mesta v municipije s popolnim rim. državljanstvom in municipium odslej = podeželsko, pokrajinsko, svobodno mesto, ime, ki so ga za časa cesarjev dobila tudi mesta zunaj italskega polotoka: Ci. idr.

nasílje (-a) n violenza, prepotenza, soperchieria; brutalità; angheria; sopruso:
delati komu nasilje fare violenza a qcn.
telesno nasilje violenza fisica
spolno nasilje violenza carnale, stupro; molestie sessuali
biti žrtev nasilja subire un sopruso
pren. nasilje rime la tirannia della rima
politika nenasilja non violenza
zatekati se k nasilju ricorrere alla violenza

natale

A) agg.

1. rojsten, roden; domači:
giorno natale rojstni dan
terra natale rojstni kraj, domovina

2. otr.
Babbo natale božiček

B) m

1. (natalizio) rojstni dan:
natale di Roma obletnica ustanovitve Rima
festeggiare il proprio natale praznovati svoj rojstni dan

2.
Natale relig. božič:
albero di Natale božična jelka
durare da Natale a S. Stefano pren. malo trajati, biti kratke sape
essere Natale per qcn. biti za koga velik praznik

3.
natali pl. rojstvo; ekst. rod, izvor

nātālis -e (nātus -ūs)

1. rojsten, roden: n. dies Pl., Ci. ali (pesn.) lux O. rojstni dan, diem natalem suum agere Ci. ali alicuius diem natalem celebrare T. praznovati rojstni dan, n. astrum H. zvezda rojenica, hora H., n. Delos Apollinis H. rodni (otok) Delos, n. tempus O., humus, locus, solum O. rojstni (rodni) kraj, domovina, n. origo O., Iuno Tib. zaščitnica poroda, domus Val. Fl.; metaf.: natalis dies reditus mei Ci. ep. obletnica, natalis dies huius urbis Ci. obletnica (rešitve pred Katilinovo zaroto), natalis dies coloniae Ci. obletnica ustanovitve naselbine.

2. prirojen, vrojen: sterilitas Col., decus Val. Fl. — Od tod subst.

1. nātālis -is, m
a) (sc. dies) rojstni dan: Tib., natali meo Ci. ep., meus est natalis V., natales grate numeras H., Brutorum et Cassi natalibus Iuv., natalem alicuius celebrare Suet., debemus natales tuos perinde ac nostros celebrare Plin. iun.; pesn.: sex mihi natales ierant O. šest let, bis senis natalibus actis O. po 12 letih življenja, natalis Romae O. (praznik Palilia, ki so ga obhajali vsako leto v spomin ustanovitve Rima), natalis Minervae O. (dan, ko so ji posvetili prvo svetišče), natali urbis DCXXXIII Plin. na 633. ustanovni dan = l. 633 po ustanovitvi (rim.) mesta.
b) rojstni kraj, rodišče: natalis Delos Apollinis H.
c) rojstvo, roditev, porod: n. praeposterus Plin. napačen porod (če se otrok rodi z nogami naprej), dies natalis sui Icti., Eccl. rojstni dan; pesn.: eripere alicui natalem ne dati komu, da se rodi, odtegniti komu vir življenja: erepto natale Lucan.; metaf. nastanek: n. tantarum arborum Plin.

2. nātālēs -ium, m
a) rojstvo: natalium periti Sen. ph. prerokovalci (sreče) iz stanja zvezd ob rojstvu koga; metaf. nastanek, začetek: ceteris (sc. generibus adamantis) … in auro non nisi excellentissimo natalīs Plin., n. agnitionis, impatientiae Tert.
b) rojstvo, rod, družina, rodbina, pleme, stan: quis tuis natalibus inveniet quidquam sublimius? Iuv., Cornelius Fuscus … claris natalibus T., natalibus clara Plin. iun., natalium splendor Plin. iun., natalium dedecus T.; kot jur. t. t. rojstne (rodne) pravice: de agnoscendis liberis restituandisque natalibus Plin. iun., natalibus sui restitui ali reddi Icti. biti znova postavljen v rodne pravice = pridobiti znova rodne pravice.

3. nātāle -is, n rojstni kraj, rodišče: Musis natale in nemore Heliconis adsignant Plin.

Opomba: Abl. sg. nav. natali, redko natale: Lucan., It.

nečíst (-a -o) adj.

1. sporco; inquinato (aria); bastardo (razza); impuro

2. disonesto, cattivo

3. rel. impuro; immondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti nečiste račune avere ancora conti da regolare
šport. nečisti boks boxe fallosa
nečista (bruto)
teža peso lordo
kem. kemično nečista snov materia chimicamente non pura
lit. nečista rima rima impura
rel. nečista žival animale impuro