Franja

waste² [wéist]

1. prehodni glagol
razsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti
ameriško zamuditi (an opportunity priliko)
(o)pustošiti, razorati

to waste breath zaman govoriti
to waste one's property zafrčkati svoje premoženje
to waste one's time (svoj) čas zapravljati
wasted with grief uničen od žalosti
a wasted talent neizkoriščen talent
to be wasted biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)
this is wasted on me iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar

2. neprehodni glagol
slabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti
zastarelo minevati (čas)

he wastes in routine work on se troši v rutinskem delu
the candle is wasting sveča se manjša
the day wastes zastarelo dan se nagiblje h kraju
to waste away hirati; figurativno pojemati, upadati
his power is wasting njegova moč upada (pojema)
waste not, want not varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi

zamínuti zàmīnēm
1. zaiti: sunce je zaminulo za brežuljke
2. izginiti: brzo zaminu u kuću
3. pustiti (mimo): mnogi će bolju ženu radi prijatelja zaminuti a rdu uzeti
4. miniti: zaminulo je naše vrijeme

zurücklassen^* pustiti, pustiti za seboj; pustiti kot posledico; pustiti nazaj

кидать, кинуть metati, vreči proč, odvreči, (za)lučati; opuščati, (o)pustiti;
к. жребий žrebati, vreči žreb;
к. кровь puščati kri;
к. работу pustiti delo;
меня кидает в дрожь zona me obhaja;

лиши́ти -шу́ док., pustíti -ím dov.

оставлять, оставить zapuščati, (za)pustiti; prepuščati, prepustiti, opuščati, opustiti; odlagati, odložiti;
о. без внимания ne se meniti za kaj;
о. разговор pretrgati pogovor;
о. за собой obdržati zase;
оставь! pusti!

сгноить pustiti, da zgnije; (pren.) uničiti (s trdim življenjem)

спарить² pustiti (travo, da se vname)

abandonar zapustiti, na cedilu pustiti, prepustiti, opustiti; odreči se (pravici); ne svoje besede držati; odstopiti (blago zavarovatelju)

abandonar los negocios opustiti trgovino
abandonarse pogum izgubiti
abandonarse a los vicios vdati se pregreham, spriditi se

abandonner [-dɔne] verbe transitif o-, pre-, za-pustiti, na cedilu pustiti; zanemarjati; odreči se (quelque chose čemu); militaire zapustiti položaj; juridique odstopiti

s'abandonner pre-, zapustiti se; predati se, vdati se(pregrehi); sprostiti se; zaupno se razkriti; zanemariti se; sport odstopiti
abandonner ses enfants, ses amis (dans le besoin) zapustiti svoje otroke, prijatelje (v sili)
abandonner ses fonctions opustiti svoje funkcije
abandonner sa fortune à quelqu'un odstopiti, prepustiti svoje premoženje komu
abandonner la lutte, la partie (figuré) opustiti boj, borbo, izgubiti pogum
abandonner le terrain zbežati
j'abandonne! vdam se! kapituliram!
athlète qui abandonne atlet, ki odstopi (od tekmovanja)
s'abandonner au désespoir preda(ja)ti se obupu

abhängen² (hängte ab, abgehängt) (herunternehmen) sneti, Decke: spustiti, vom Triebwagen: odpeti, beim Telefonieren: odložiti (slušalko); (abschütteln) jemanden pustiti (koga) za seboj, uiti (komu)

admīror -ārī -ātus sum

1. občudovati kaj, občudujoč motriti kaj, (o)strmeti nad čim: res gestas alicuius, sapientiam oratoris Ci., adm. aliquem in aliqua re Ci., N. ali aliquid in aliquo Ci.

2. (za)čuditi se čemu; abs.: non admirere, cum id me ex te primum audisse confitear Ci.; z obj. v acc.: effusiones pecuniarum Ci., stultitiam eius N.; z ACI: hoc maxime admiratus sum, mentionem te hereditatum ausum esse facere Ci., ut omnes admirarentur in uno homine tantam esse dissimilitudinem N., s quod: admirari solebamus, quod in equo senex haerere posset Ci.; z odvisnim vprašanjem: admirati sumus, quid esset Ci., admirantium, unde hoc ... studium exstitisset Ci., admiror, quo pacto iudicium illud fugerit H.; z in in abl.: in quibus hoc primum est, in quo admirer Ci.; z de: quid tu admirere de multitudine indocta? Ci.

3. occ. fil.: nihil (nil) admirari (= μηδὲν θαυμάζειν) ničemur se ne pustiti zmesti: nihil admirari, cum acciderit Ci., nil admirari prope res una ... quae possit facere et servare beatum H. — od tod
a) adj. (gerundiv) admīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit: homo Ci., vir in plurimis (v marsikaterem oziru) admirandus Q., admirandum in modum N., adm. spectacula V.
b) adv. pt. pr. admīranter čudovito: Eccl.

Opomba: Act. soobl. admirabant: It.

aliéner [aljene] verbe transitif odstopiti, odsvojiti, odtujiti, namerno pustiti; izgubiti (naravno pravico)

le peuple a aliéné ses libertés entre les mains d'un dictateur ljudstvo je hoté prepustilo svoje svoboščine diktatorju
aliéner un bien odstopiti svoje imetje
aliéner sa liberté izgubiti svojo svobodo
s'aliéner odtujiti si
s'aliéner toutes les sympathies izgubiti vse simpatije
le gouvernement s'est aliéné les syndicats vlada si je odtujila sindikate

anlassen^* pustiti vklopljeno; pustiti na (čem), obdržati na; einen Motor: zaganjati; Technik Stahl: popuščati, popustiti; figurativ jemanden anlassen prijeti, nadreti; sich (gut/schlecht) anlassen (dobro/slabo) se začenjati

antiquate [ǽntikweit] prehodni glagol
arhaično pustiti zastareti; odpraviti

arrodillar pustiti koga klečati

arrodillarse poklekniti

āspernor -ārī -ātus sum (ab in spernere)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): hanc vero (proscriptionem)... nisi hoc iudicio a vobis reicitis et aspernamini Ci., cuius furorem atque crudelitatem deos immortales a suis aris atque templis aspernatos confido Ci., a philosopho, si afferat eloquentiam, non asperner Ci.

2. pren. prezirljivo zavrniti (zavračati), zavreči, zametavati, zaničevati, prezreti (prezirati), ne marati, ne meniti se za kaj, vnemar pustiti (puščati), braniti se česa, ne spreje(ma)ti, ne pripozna(va)ti: Pl., Ter., Varr., S. idr., talem condicionem N., condiciones pacis T., pacem L., alicuius preces, querimonias, sermonem, sententiam, amicitiam Ci., animal voluptatem adpetit ut bonum, aspernatur dolorem ut malum Ci., illud et melius et verius, omnia, quae natura aspernetur, in malis esse, quae asciscat (dopušča), in bonis Ci., haec... consilia neque tota aspernatus est neque accepit extemplo L., haud aspernanda precantes V. nič neprimernega, nespodobnega, asp. legatos, longinquam militiam, flagitia militiae T.; z inf.: Stat., Mart., delectus pati aspernabantur T. so se branili, validissimum quemque militiae dare aspernabantur T.; abs.: non aspernante senatu Ci. ep.; redkeje v pass. pomenu: qui est pauper, aspernatur Ci. ep., Fr. ap. Prisc., intellexit... regem... ab omnibus aspernari Auct. b. Afr., aspernata potio Arn. Od tod adv. pt. pr. āspernanter zaničljivo, z zaničevanjem, braneč se, upiraje se: Amm., Sid., Cod. I.; komp. aspernantius Aug.

asservō (adservō) -āre -āvī -ātum

1. hraniti, shraniti (shranjevati): naves atque onera diligenter ads. Ci., tabulae neglegentius adservatae Ci., custodes lecti praedam asservabant V., consultantes, quis ea (sacra) locus fideli adservaturus custodia esset L., Latinos libros magnā diligentiā ass. Val. Max., ads. corpora mortuorum in conditorio, ignem in ferulā Plin.; koga pod stražo imeti (držati), zaprtega imeti, držati (v zaporu): aliquem adservare vinctum Ter., vinctum aliquem adservare domi Pl., ut domi meae te adservarem, rogasti Ci., custodiri ducem praedonum placuit; quemadmodum est adservatus? Ci., ads. aliquem liberis custodiis, adservari publicis custodiis Ci., ads. aliquem custodiā interiore, aliquem nocte clausum L., Vitrubium in carcere adservari iussit L., captivos diligenti adservare custodiā Cu., duces socordius adservati Cu.

2. pren. stražiti, varovati koga ali kaj, bdeti nad kom ali čim, paziti na koga ali kaj, opazovati koga ali kaj, ne vnemar, ne iz vida pustiti (puščati) koga ali česa: hunc quoque adserva ipsum, ne quo abitat Pl., hic tibi adservandus est Ter., ads. aliquem adsiduā operā, aliquem dissimulanter L., ut opinor, acerrime adservabimur Ci. ep., puella... adservanda nigerrimis diligentius uvis Cat., ass. exitūs, oram C., portas murosque asservari iubet C., arcem neglegentius ads. Cu., ius neglegentius adservatum Ci.

auflassen^*

1. (offen lassen) pustiti odprto

2. ([stillegen] stilllegen, aufgeben) opustiti

3. den Hut: ne se odkriti, pustiti na glavi

ausklammern izpostaviti, izokviriti; den Dialog usw.: izključiti, izključevati; (nicht beachten) potisniti vstran, pustiti ob strani