Franja

Zadetki iskanja

  • ptíček (-čka) m dem. od ptič uccelletto, uccellino:
    jesti kot ptiček mangiare come un uccellino
    živeti kot ptiček na veji vivere libero e spensierato
    pren. ptiček je ušel (policiji) il ladruncolo, il criminale è uccel di bosco
    gastr. telečji ptički uccelletti scappati
    PREGOVORI:
    še tak ptiček se enkrat ujame tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino
  • pūbēs2 -is, f (verjetno iz indoev. kor. *pōu- (*pēu-), pəū- nabrekniti, oteči; prim. skr. pṓtaḥ, pṓtakaḥ, mladenič, putrakáḥ mladič, putrás sin, otrok, gr. παῖς, παΐς [iz *πάFις] otrok, πῶλος žrebe, lat. puer [stlat. pover], pullus, pūsus, pūpus, pūpa, pūpilla, pūmilus, pūtus, praepūtium, sl. ptica, ptiček), lit. putýtis mladič, mlad ptič, majhna žival, teliček, paũtas jajce, modo, got. fula = stvnem. folo = nem. Füllen, Fohlen žrebe, žrebiček)

    1. prva brada, mlečna brada, tudi sramne dlake, sramna kosmatina (oboje znamenje spolne zrelosti in godnosti): Plin., Cels.; od tod

    2. meton.
    a) dimlje, sram, podpopje: O., Plin., Ap., Amm. idr., virgo pube tenus V.
    b) odrasli (dorasli) ljudje, dorasla mladina, mlado moštvo, mladež: Romana L., T., Sil., ingenua T., captiva H., robora pubis laeta V., ei senatus omnem Italiae pubem commiserat Ci.; (pesn.) metaf. o bikih: indomita V.
    c) možje, ljudje, ljudstvo: H., Cat., Tib., pube praesenti Pl., Dardana V. = Trojanci, agrestis V. kmečko (kmetsko) ljudstvo. Soobl. pūbis -is, f: Prud.
  • red1 [red] pridevnik (redly prislov)
    rdeč; rus; pordečen (with od)
    okrvavljen, krvav; rdeče razžarjen ali razbeljen
    politika rdeč, komunističen, sovjetski; anarhističen, revolucionaren; marksističen

    as red as a rose rdeč kot vrtnica
    red admiral (metulj) admiral
    Red Army Rdeča armija
    a red battle krvava bitka
    red cap britanska angleščina vojaški policist, ameriško postrešček, nosač na postaji
    red cent bakren novčič
    red chalk krvavec (kamen)
    red coats sleng vojaki
    red deer jelen
    red eye ameriško, sleng cenen viski
    red eyes with tears od jokanja rdeče oči
    red flag rdeča zastava
    red flannel sleng jezik
    red hat kardinalski klobuk, kardinal(ska čast); britanska angleščina, sleng štabni častnik
    red herring prekajen slanik, figurativno nekaj, kar odvrača pozornost od neprijetnega, nevarnega predmeta
    red handed krvavih rok, hudodelski, ki je pri hudodelskem dejanju
    red light rdeča luč
    red light district mestni predel s številnimi javnimi hišami
    red meat govedina, bravina
    a red radical politika hud, zagrizen radikal
    red rag (to a bull) rdeča krpa (ki razdraži bika), figurativno nekaj, kar človeka razdraži
    red vengeance krvavo maščevanje
    red weed mak
    red, white and blue sleng mrzla soljena govedina
    neither fish, flesh nor good red herring ne ptič ne miš, nekaj nedoločljivega
    to be red with anger biti rdeč od jeze
    it is a red rag to him to ga razdraži kot rdeča krpa bika
    to draw a red herring across the track (the path) s kako stransko stvarjo odvrniti pozornost od glavne stvari; z veščim manevrom odvrniti pozornost, zabrisati sled
    to have red hands imeti krvave roke, zakriviti smrt kake osebe
    to make red pordečiti
    to paint the town red hrupno veseljačiti, razgrajati, delati kraval po mestu
    to see red figurativno pobesneti
    to see the red light figurativno videti, spoznati pretečo nevarnost
    to turn red postati rdeč, zardeti
  • rey moški spol kralj; glavar, vodja

    rey de baraja kralj pri kartah
    rey de codornices hrestač (ptič)
    Rey de Romanos rimski kralj (cesar) (nekoč v Nemčiji)
    Rey Sabio (fig) David; = Alfonso el Sabio
    en el tiempo del rey que rabió, en tiempo del rey Perico nekdaj, nekoč
    alzar (por) rey za kralja oklicati
    ni quitar, ni poner rey ne se v kaj vmešavati
    servir al rey vojaščino služiti
    vivir a cuerpo de rey (fig) živeti kot knez
    no temer rey ni roque (fig) ne se bati ne vraga ne boga
    tratar a cuerpo de rey kot kralja gostiti
    cual el rey, tal la grey kakršen gospod, takšen sluga
    los reyes kraljevi par
    los Reyes Magos sveti trije kralji
    (fiesta de) reyes praznik svetih treh kraljev (6.januar)
  • rosca ženski spol vijak; vzvoj ali navoj vijaka; vitje (zvijanje) kače; presta

    hacer la rosca (a) meriti na kaj; fig dvoriti (ženski)
    hacerse rosca, hacer la rosca v zvitek se zviti (pes ipd.); krožiti (ptič); pop spati
    pasado de rosca (pop) prismojen, trčen
    tirarse una rosca pasti (v šoli)
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani
  • sélec

    ptič selec oiseau migrateur (ali de passage)
  • sélec

    ptič selec ave f migratoria, ave f de paso
  • spinturnīcium -iī, n (demin. spinturnīx) grd, zlovešč (zlokoben) ptič, menda sova velika uharica (uharičica), bubúj(ček), vír: pithecium haec est prae illa et spinturnicium Pl., et in aridis quidem capreoli vescuntur et bubali et spinturnicia omni deformitate ridicula aliaque monstra Amm.
  • spinturnīx (spintyrnīx) -īcis, f (izpos. iz gr. σπινϑαρίς -ίδος [σπινϑήρ] iskra in od tod „ptica z iskrečimi se očmi“; prim. lit. spìndžiu sijati, bleščati se, let. spuôdrs bleščeč se, čist; za tvorbo končnice prim. cōturnīx prepelica) grd, zlovešč (zlokoben) ptič, menda sova velika úharica, starejše bubúj, vír: alii spinturnicem eam (sc. avem) vocant, sed haec ipsa quae esset inter aves, qui se scire diceret non inveni Plin., spintyrnix est avis genus turpis figurae: „occursatrix artificum, perdita spinturnix,“ ea Graece dicitur, ut ait Santra, σπινϑαρίς Poeta ap. Fest.
  • sršíti to ruffle up; to bristle

    ptič srši perje the bird ruffles up its feathers
    psu se je sršila dlaka the dog's hair bristled
  • stálen (-lna -o) adj.

    1. continuo, costante; fisso; stabile, permanente; assiduo:
    stalni izdatki uscite permanenti
    vzdrževati stalno temperaturo in vlažnost zraka mantenere costanti la temperatura e l'umidità dell'aria
    stalen značaj carattere stabile
    stalna cena prezzo fisso
    stalna komisija commissione permanente
    stalni gostje ospiti assidui

    2. (ki traja brez prekinitve) permanente, continuo; frequente:
    živeti v stalni negotovosti vivere in un'incertezza permanente
    stalne pritožbe i frequenti reclami

    3. (ki ga kdo ima, uporablja ob vsaki priložnosti) fisso, abitudinario:
    stalno bivališče dimora fissa, domicilio
    stalni gost habitué
    stalen obiskovalec (razstav) aficionado (delle mostre d'arte)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    stalna deformacija deformazione permanente
    lov. stalna divjad selvaggina stanziale
    stalna količina quantitativo stabile
    ekon. stalna plača stipendio fisso
    stalna pesniška oblika forma poetica stabile
    pošta stalna telefonska zveza collegamento telefonico permanente
    žel. stalna vozovnica biglietto permanente
    voj. stalna vojska esercito stanziale
    stalni član socio effettivo
    mat. stalni člen termine costante
    gled. stalni lik maschera
    fiz. stalni magnet calamita permanente
    gost. stalni menu menù ordinario
    lingv. stalni naglas accento fisso
    lingv. stalni pridevek attributo permanente
    zool. stalni ptič uccello stazionario
    šol. nekdaj stalni učitelj maestro in pianta stabile
    anat. stalni zob dente permanente
    stalno brenkanje strimpellio
    stalno brisanje strofinio
    stalno kroženje rigirio
    stalno premetavanje sballottio
    stalno zbadanje punzecchio
    gled. stalno gledališče teatro stabile
    stalno plačilo appannaggio
  • taurus1 -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)

    I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl.

    II. metaf.

    1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.

    2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.

    3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).

    4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).

    5. bik, neka drevesna korenina: Q.

    6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.
  • thrasher [ɵrǽšə] samostalnik
    oseba, ki tepe, pretepa; (redko) mlatič; mlatilnica

    thrasher shark vrsta morskega psa; ameriško drozg (ptič)
  • tič1 moški spol (-a …)

    1. ➞ → ptič, ptica

    2. nenavaden človek: der Kauz (čuden tič ein komischer Kauz); der Vogel (čuden ein komischer/seltsamer/schräger Vogel)
    on in podobni tiči X und Konsorten
    figurativno iste sorte tiči vkup letijo gleich und gleich gesellt sich gern, Pack schlägt sich, Pack verträgt sich

    3.
    biti tič spreten človek: clever sein
    |
    ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch/weder heiß noch kalt
  • tič... gl. tudi ptič...
  • tragopān -ānis, acc. -āna, m (gr. τράγος kozel) tragopán, mitološki ptič, menda brkati ser (Vultur barbatus Linn.): sunt mirae aves cornutae tragopanes et equinis auribus pegasi Mel., equidem et tragopana, de qua plures adfirmant, maiorem aquila, cornua in temporibus curvata habentem, ferruginei coloris, tantum capite phoeniceo Plin.
  • trepador plezalski (ptič, rastlina)

    aves trepadoras ptice plezalke
    (plantas) trepadoras (rastline) plezalke
    trepador m plezalec; ptič plezalec
  • trȳgona -ae, f trígona, nam neznan ptič: is tradit noctuam, bubonem, picum arbores cavantem, trygonam (v novejših izdajah trygonem) cornicem a cauda de ovo exire Plin.
  • vab|a ženski spol (-e …)

    1. der Köder (tudi lovstvo); lovstvo krma: die Kirrung
    črv za vabo der Köderwurm
    riba za vabo der Köderfisch
    obtežilnik vabe das Ködergewicht
    loviti/ujeti na vabo ködern
    nastaviti vabo einen Köder auswerfen
    prijeti za vabo anbeißen

    2. lovstvo das Lockmittel; hrana: die Lockspeise
    ptič za vabo (vabnica) der Lockvogel

    3. figurativno der Köder
    figurativno reklama z vabo (reklamne limanice) die Lockvogelwerbung