Franja

caro

A) agg.

1. drag; prikupen, ljub:
una cara ragazza prikupna deklica
un caro saluto prisrčen pozdrav
aver caro che želeti, da

2. drag (ki veliko stane):
un albergo troppo caro predrag hotel
un sarto molto caro zelo drag krojač

3. (v predikativni rabi)
vendere, comprare, pagare, costare caro drago prodajati, kupiti, kupovati, plačati, stati
vendere cara la pelle drago prodati kožo
pagarla caro pren. drago kaj plačati

B) m pl. svojci:
i miei, i nostri cari moji, naši dragi

cen|a¹ [é] ženski spol (-e …) der Preis; (višina cene) die Preislage; -preis (astronomska Mondpreis, brat(ov)ska Vorzugspreis, bruto Bruttopreis, cenilna Schätzungspreis/Schätzpreis, dampinška Dumpingpreis, diskontna Discountpreis, dnevna Tagespreis, domača Inlandspreis, drobnoprodajna Verbraucherpreis, enotna Einheitspreis, fantazijska Phantasiepreis, fiksna Festpreis, grosistična Großeinkaufspreis, intervencijska Interventionspreis, izklicna Ausrufungspreis/Ausrufpreis, izredna Ausnahmepreis, končna Konsumentenpreis/Verbraucherpreis, lastna Selbstkostenpreis/Kostenpreis, ljubiteljska Liebhaberpreis maloprodajna Einzelhandelspreis/Endverbraucherpreis/Ladenpreis, minimalna Mindestpreis, nabavna Anschaffungspreis/Einkaufspreis, najnižja Tiefstpreis, najvišja Höchstpreis, nakupna Kaufpreis, neto Nettopreis, nizka Billigpreis, oderuška Wucherpreis, odkupna Erfassungspreis, okvirna Richtpreis, osnovna Grundpreis, pavšalna Pauschalpreis, polna Vollpreis, posebno ugodna Vorzugspreis, povprečna Durchschnittspreis, prednaročniška Subskriptionspreis, previsoka, pretirana Apothekerpreis, prodajna Verkaufspreis, proizvodna Gestehungspreis/Herstellungspreis/Erzeugerpreis, smešno nizka Spottpreis, sramotna Schandpreis, subvencionirana Stützpreis, tovarniška Fabrikpreis, tržna Marktpreis, uvajalna Einführungspreis/Einstandspreis, veliko prenizka Schleuderpreis, višja Mehrpreis; bencina Benzinpreis, električnega toka Strompreis, kave Kaffeepreis, kurilnega olja Heizölpreis, lesa Holzpreis, nafte Erdölpreis, na svetovnem trgu Weltmarktpreis, penziona Pensionspreis, po katalogu Katalogpreis, po kosu Stückpreis, srebra Silberpreis, surove nafte Rohölpreis, žita Getreidepreis)
priporočena cena die Preisempfehlung
cena pada der Preis fällt, čemu etwas geht im Preis zurück
določitev cene die Preisbestimmung/Preisfestsetzung
izračun cene die Preisberechnung/Preiskalkulation
navedba cene die Preisangabe
nihanje cene die Preisschwankung
oblikovanje cene die Preisgestaltung/Preisbildung
obvezno označevanje cene die Auszeichnungspflicht
označitev cene die Preisauszeichnung
padec cene der Preissturz
popravek cene die Preiskorrektur
sprememba cene die Preisänderung
višina cene die Preishöhe
cenovni razred: die Preislage
vprašanje cene die Preisfrage
znižanje cene s strani kupca/najemnika itd.: der Preisabschlag, die Preisminderung, s strani prodajalca: die Preissenkung
znižati ceno im Preis herabsetzen, den Preis senken
zvišati ceno im Preis erhöhen
ponuditi nižjo (ugodnejšo) ceno kot kdo jemanden unterbieten
imeti dobro cen hoch/gut im Preis stehen
imeti trdno cen preisstabil sein
množina:
pretirano visoke cene die Preisüberhöhung
eksplozija cen die Preisexplosion
gibanje cen die Preisentwicklung/Preisbewegung
indeks cen der Preisindex
kontrola cen die Preisüberwachung/Preiskontrolle
navijanje cen die Preistreiberei
nivo cen das Preisniveau
oblikovanje cen die Preisgestaltung/Preisbildung
padec cen der Preissturz
pretiran dvig cen die Preisüberhöhung
pretirano dvigovanje cen der Preiswucher
primerjava cen der Preisvergleich
rast cen der Preisantrieb
stabiliziranje cen die Preisstabilisierung
stanje cen der Preisstand
subvenbcioniranje cen die Preisstützung
spirala cen in mezd die Preis-Lohn-Spirale
urad za kontrolo cen die Preisüberwachungsstelle
velik padec cen Preiseinbruch
vezanje maloprodajnih cen die Preisbindung
zamrznitev cen der Preisstopp
zbijanje cen die Preisdrückerei
znižanje cen die Preisermäßigung
zniževanje cen der Preisabbau
zvišanje cen die Preiserhöhung
zviševanje cen die Preissteigerung
označiti cene Preise auszeichnen
ki zvišuje cene preistreibend
ki zelo pazi na cene [preisbewußt] preisbewusst
glede:
dogovor glede cene die Preisabsprache
zahteva glede cene die Preisforderung
na:
pritisk na cene der Preisdruck
po:
po ceni zum Preis von
po ceni za naročnike zum Bezugspreis
po tej/taki ceni in dieser Preislage
po znižani ceni ermäßigt
po fiksnih cenah zu festen Preisen
pod:
pod cen unter Preis
prodajati pod ceno unter Preis verkaufen/den Markt drücken
daleč pod ceno zu Schleuderpreisen, zum Schleuderpreis, (skoraj zastonj) prodati: für ein Butterbrot verkaufen
prodajati/prodati globoko pod ceno abstoßen, verschleudern, verscherbeln
pri:
subvencija pri cen der [Preiszuschuß] Preiszuschuss
v:
razlika v ceni die Preisdifferenz/ der Preisunterschied
s/z:
označiti s ceno auspreisen
z vezano ceno preisgebunden
tablica s cen das Preisschildchen
s stalnimi cenami preisstabil

za fiksno ceno zum Festpreis
jamstvo za ceno die Preisgarantie
figurativno za nobeno ceno um keinen Preis/nie und nimmer
za vsako ceno um jeden Preis
figurativno vzdržati za vsako ceno durchhalten
tudi za ceno življenja koste es auch das Leben
zastran cene ➞ → glede

céna price; cost; (vrednost) value; (kura) rate

za céno od at the price of
za nobeno céno (figurativno) not at any price, not for all the world, not for anything, not on any account, not for worlds
za vsako céno at any price (ali cost)
za smešno céno (figurativno) for a (mere) song
po lastni céni at cost price
po znižani céni at a reduced price
za polovično céno (at) half-price
po najnižjih cénh (žargon) at cutthroat prices
enotna (nizka, stalna, visoka, zadnja, maksimirana) céna single (low, firm ali stable, high, reserve, controlled) price
nabavna (prodajna, tovarniška, uradna) céna purchase (selling, factory ali ex works, official) price
polovična céna half (the) price
pretirana céna exorbitant (ali extravagant ali unreasonable ali fancy) price
zmerna céna moderate (reasonable, fair) price
brezobvezna céna provisional price
slepa céna cut price, ZDA cutrate price
tržna céna market (ali current) price
trdne céne (brez popusta) fixed prices (no discount allowed)
naraščajoče céne soaring prices
nedostopne, previsoke céne prohibitive prices
rastoče (padajoče) céne rising (falling) prices
najnižja céna the lowest price, floor price, bottom price, ZDA rock-bottom price
realne céne fair prices
dnevna céna current price
porast, dvig cen rise in prices; price increase (s), price rise (s)
padec cen fall in prices, (nenaden) price slump
znižanje cen reduction (ali cutting) of prices, price cuts
zvišanje cen rise in prices, price rise, increase in prices, price increase
kontrola cen price control
listek z označeno céno price mark, price-tag
céne se dvigajo prices are on the rise
zvišati, dvigniti céne to raise prices
pognati céne kvišku to push up prices, to inflate prices
določiti céne to fix prices
prodajati pod céno to sell for less than the market value, to undersell
céne padajo prices are falling ali dropping, (naglo) there is a price slump
pogajati se za céno to bargain
céne se gibljejo od... do... prices range from... to...
zahtevati previsoko céno od koga to overcharge someone
potisniti céne navzdol to force prices down
znižati céne to lower (ali to cut down ali to reduce) the prices
znižati céno za 20 penijev pri funtu to cut the price by 20 pence (20 p.) a lb.
sprostiti (odmrzniti) céne to unfreeze prices
navi(jati) céne to force up prices
znižati céne z intervencijo države to force down prices

céna prix moški spol , valeur ženski spol , coût moški spol

cena na debelo prix de gros
cena na drobno prix de détail
enotna cena prix unique
fiksna cena prix fixe (ali ferme)
kupna, nabavna cena prix d'achat
prodajna cena prix de vente
tovarniška, lastna cena prix de revient, prix coûtant, prix de fabrique
ugodna cena prix avantageux
znižanje cen diminution ženski spol (ali baisse ženski spol) des prix
zvišanje cen majoration ženski spol (ali augmentation ženski spol) des prix
besede brez cene des mots sans valeur
dviganje cen la hausse des prix
najnižja cena prix minimum (ali plancher moški spol)
popustiti ceno baisser le prix
po tržnih cenah aux prix du marché
pretirana cena prix fou (ali exagéré, excessif, exorbitant)
prodajati pod ceno vendre à bas prix (ali au-dessous du prix)
prodajati po znižani ceni vendre à prix réduit (ali en solde, soldé)
proizvodna cena prix à la production
reklamna cena prix réclame, prix publicitaire
tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
za vsako ceno à tout prix, coûte que coûte
znižati ceno réduire (ali baisser) le prix

céna (-e) f

1. prezzo; costo:
nizka, visoka, pretirana cena prezzo basso, alto, esagerato, esorbitante
izvozna, nabavna, konkurenčna, reklamna cena prezzo d'esportazione, d'acquisto, di concorrenza, promozionale
pren. bratovska cena prezzo di favore
smešno nizka cena prezzo stracciato
dnevne cene prezzi correnti
fiksna cena prezzo fisso
izklicna cena prezzo base (nell'asta)
proizvodna cena prezzo di costo
sezonska cena prezzo stagionale
cena na debelo, na drobno prezzo all'ingrosso, al minuto
tovarniška cena prezzo di fabbrica
dejanska cena prezzo effettivo
ekonomska cena prezzo economico
fakturna cena prezzo fatturato
maksimirana cena prezzo calmierato
lastna cena prezzo di costo
tržna cena prezzo di mercato
prednaročniška cena prezzo di sottoscrizione
gibanje cen andamento dei prezzi
zamrznjenje cen congelamento dei prezzi
cene se dvigajo, rastejo, padajo i prezzi aumentano, crescono, calano
cena se vrti okoli dvajsettisoč tolarjev il prezzo è attorno ai ventimila talleri
navijati cene far salire i prezzi
prodajati po znižanih cenah vendere a prezzi ridotti
popustiti pri ceni accordare, concedere un ribasso
prodajati pod ceno vendere sotto prezzo
subvencioniranje cen sovvenzionamento dei prezzi
spirala cen in mezd la spirale dei prezzi e dei salari

2. (vrednost, pomembnost) prezzo; pregio; importanza:
njegov trud uživa majhno ceno la sua opera è poco apprezzata
pren. tega ne naredim za nobeno ceno non lo faccio a nessun costo
pren. kaj storiti za vsako ceno fare qcs. ad ogni costo, costi quel che costi
PREGOVORI:
lastna hvala cena mala chi si loda s'imbroda

collar moški spol ogrlica, ovratna verižica; pasja ovratnica; komat; železen obroč okoli vratu (za zločince)

collar de perlas biserna ogrlica
collar cadenilla ovratna verižica
comprar el collar antes que el galgo prodajati medvedovo kožo, preden smo ga ustrelili

command¹ [kəmá:nd]

1. prehodni glagol
ukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati (of)
razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati

2. neprehodni glagol
biti poveljnik, ukazovati, vladati

to command o.s. obvladati se
to command in chief biti glavni poveljnik
to command love zbujati ljubezen
to command a ready sale dobro se prodajati
to command one's passions obvladati svoje strasti
to command a fine view nuditi lep razgled

commērcio m (pl. -ci)

1. trgovina, trgovanje:
commercio d'importazione, d'esportazione uvozna, izvozna trgovina
darsi al commercio začeti trgovati, ukvarjati se s trgovino
essere in commercio, fuori commercio biti v prodaji, ne biti v prodaji
commercio all'ingrosso, al minuto trgovina na debelo, na drobno
fare commercio del proprio corpo svoje telo prodajati, prostituirati se

2. ekst. knjižno odnos, zveza:
commercio epistolare dopisovanje, korespondenca
commercio carnale spolno občevanje

commission¹ [kəmíšən] samostalnik
komisija, nalog, določba, naloga; pooblastilo; častniški čin; provizija; zagrešitev

in commission pooblaščen; uporaben; za službo (plovbo) sposoben
out of commission neraben, za službo nesposoben
to sell on commission prodajati v komisiji
to get a commission postati častnik
vojska to resign one's commission podati ostavko
to put in commission dati (ladjo) v promet
to put out of commission vzeti (ladjo) iz prometa
to discharge a commission izvršiti nalog
to give a commission for s.th. naročiti kaj

corneille [kɔrnɛj] féminin vrana

corneille mantelée siva vrana
bayer aux corneilles prodajati zijala, zijati

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

counter¹ [káuntə] samostalnik
računar
tehnično števec, brzinomer, računalo; žeton, igralna znamka; prodajna miza, pult, poslovalna miza; okence; figura v igri dama

a lie nailed to the counter dokazano lažna trditev
to sell over the counter na drobno prodajati
counter scale rimska tehtnica
to serve behind the counter biti prodajalec, -lka
under the counter tajno, skrito

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.

2. (množica cvetov) ▸ virágVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.
3. (stanje cvetenja) ▸ virágTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak.

časopis samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ újság, lapRešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis

2. (podjetje) ▸ újság, lapO tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.Lastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
Povezane iztočnice: neodvisni časopis

3. (strokovna publikacija) ▸ lapŠtudija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.

4. (o papirju) ▸ újság, újságpapírParadižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk.

čéz over; across; past, after; beyond

čéz in čéz all over
čéz dan during the day
čéz noč during the night
čéz teden dni a week today, this day week
čéz 14 dni a fortnight today, this day fortnight
čéz 3 tedne three weeks today
čéz zimo during the winter
star čéz 50 let on the wrong (ali shady) side of fifty
biti čéz 50 let star to be over fifty
čéz 1.000 over (ali above) a thousand, a thousand odd
čéz mero excessively, inordinately
čéz vse mere beyond measure
čéz polovico a good half
čéz vse more than anything
nekaj minut čéz osmo uro a few minutes past eight
čéz hribe in doline through the length and breadth of the country
iti čéz to pass
iti čéz reko to cross the river
nič ni čéz naravo there is nothing like nature
potovati čéz Pariz to go by way of Paris, to go via Paris
prodajati vino čéz cesto to sell wine off licence

dêbel (oseba) fat, stout, thickset, corpulent, obese, portly, big; bulky; (zid ipd.) thick; (platno) coarse; (papir) stout, heavy; (glas) thick, deep; (laž) big

dêbelo črevo large gut, rectum, pl -cta
dêbela knjiga a big (voluminous) book
dêbela laž a big (ali gross) lie; pogovorno a thumping great lie, ZDA pogovorno a whopper
dêbel glas a deep voice
dêbel mož(akar) a fat (ali stout) man
dêbele ustnice blubber lips pl
to je dêbela zgodba that's a tall story
na dêbelo trgovina wholesale
trgovec na dêbelo wholesale dealer, wholesale trader, merchant; wholesaler
trgovina na dêbelo wholesale trade
dêbelo gledati figurativno to stare, to stare in amazement, to goggle
imeti dêbelo kožo figurativno to have a thick skin
kupovati na dêbelo to buy wholesale
kupec na dêbelo wholesale buyer
prodajati na dêbelo to wholesale
nakup, nabava na dêbelo wholesale purchase

découvert, e [dekuvɛr, t] adjectif odkrit; brez pokrivala; militaire brez kritja; masculin, commerce nepokrit znesek, prekoračen konto

à découvert odkrit, nezavarovan, prost; commerce nepokrit, brez kritja
à visage découvert odkrito, brez pretvarjanja
crédit masculin à découvert blanko kredit (brez jamstva)
avoir la tête découverte biti odkrit, brez pokrivala
mettre un compte à découvert prekoračiti konto
vendre à découvert prodajati brez (istočasne) navedbe cene

denar moški spol (-ja …) das Geld, -geld (za gospodinjstvo Haushaltsgeld, Wirtschaftsgeld, za potovanje Reisegeld, knjižni Buchgeld, kovani Hartgeld, naturalni Naturalgeld, papirnati Papiergeld, ponarejen Falschgeld, proračunski Haushaltsgeld, srebrni Silbergeld, svobodni Freigeld, zasilni Notgeld)
… denarja Geld-
(avtomat za menjavo der Geldwechselautomat, dvig die Geldbehebung, Geldabhebung, količina die Geldmenge, menjava der Geldwechsel, obtok der Geldumlauf, pomanjkanje die Geldknappheit, der Geldmangel, ponarejanje die Geldfälschung, prejemnik der Geldempfänger, razvrednotenje die Geldentwertung, strojček za štetje denarja die Geldzählmaschine, uničevanje denarja die Geldvernichtung, vir denarja die Geldquelle, vprašanje denarja die Geldfrage)
denar v obtoku der Notenumlauf
nadomestni denar das Geldersatzmittel
ponarejen denar das Falschgeld
kovanje denarja die Münzprägung
kovnica denarja die Münzanstalt
umazan denar schmutziges Geld
pranje denarja die Geldwäsche
pralnica denarja die Geldwaschanlage
veliko denarja viel Geld, pri plačilih: eine Stange Geld, teures Geld, ein Batzen Geld
ogromno denarja ein Heidengeld
imeti veliko denarja viel Geld haben, gut bei Kasse sein
imeti denarja na kupe/kot pečka figurativno Geld wie Heu haben
malo denarja wenig Geld
imeti malo denarja wenig Geld haben, schlecht bei Kasse sein
metati denar skozi okno figurativno das Geld beim Fenster hinauswerfen
prinašati denar Geld bringen
vleči denar iz žepa das Geld aus der Tasche ziehen
razmetavati denar figurativno mit dem Geld um sich werfen
biti brez denarja kein Geld haben, mittellos sein
gledati na denar das Geld zusammenhalten
sedeti na denarju auf dem/seinem Geld sitzen
skup tiščati denar (biti skop) auf dem/seinem Geldbeutel sitzen
pohlep po denarju die Geldgier
iti v denar (prodajati se) weggehen, guten Abgang haben
iti težko v denar schwerverkäuflich sein
valjati se v denarju schwimmen im Geld/stinken vor Geld
darilo v denarju das Geldgeschenk
z denarjem podpirati: geldlich
kovček z denarjem der Geldkoffer
vreča z denarjem der Geldsack
za denar für Geld, prositi, igrati …: um Geld
za noben denar um keinen Preis/für kein Geld dieser Welt
za vsak denar um jeden Preis
poroka zaradi denarja die Geldheirat
|
denar ne smrdi Geld stinkt nicht
ne pobiram denarja na cesti ich habe mein Geld nicht auf der Straße gefunden
figurativno malo denarja, malo muzike wie der Preis, so die Ware
|denarji množina:
za velike/težke/drage denarje für teures Geld
| ➞ → valuta

destajo moški spol akordno delo; delovna pogodba

a destajo počez, povprek; z velikim naporom; pretirano veliko (govoriti)
trabajar a destajo na akord delati
vender a destajo posamič prodajati