Franja

Gehörlose, der, (ein -r, -n, -n) slušno prizadeti

*heurter [œrte] verbe transitif trčiti ob, udariti ob, zadeti (se) ob; naleteti na; figuré prizadeti koga, užaliti, raniti, škandalizirati

heurter l'amour-propre užaliti samoljubje
heurter de front (figuré) odkrito in pogumno napasti
le navire a heurté contre un rocher ladja je naletela na skalo
se heurter zadeti (ob); nasprotovati si
se heurter à une résistance zadeti na odpor
il s'est heurté à un arbre zaletel se je v drevo
heurter le bon sens nasprotovati zdravi pameti
heurter à la porte, à la vitre trkati na vrata, na šipo
heurter à toutes les portes trkati na vsa vrata

Hörbehinderte¹, der, (ein -r, -n, -n) slušno prizadeti

hostilizar [z/c] prizadeti škodo sovražniku; vršiti sovražnosti

invulnerabile agg. neranljiv; ki ga nič ne more prizadeti

mitbefallen^* tudi napasti/prizadeti; mitbefallen sein biti tudi prizadet/napaden

nàpakostiti -īm, napakòstiti -pàkostīm prizadeti kaj hudega komu: ona samo gleda gdje da mu napakosti

nécroser [-ze] verbe transitif, médecine prizadeti z odmrtjem

se nécroser odmirati
dent féminin nécrosée odmirajoč zob

paraplēctī -ōrum, m (gr. παράπληκτοι) na posameznih telesnih delih, torej bolniki, ki so delno prizadeti od možganske kapi in tako delno ohromljeni (paralizirani) ljudje (naspr. apoplēctī od možganske kapi po vsem telesu prizadeti in ohromljeni ljudje): Cael.

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

perdre* [pɛrdrə] verbe transitif pogubiti; ruinirati; potopiti (ladjo); prizadeti težko škodo; izgubiti; zamuditi; zapraviti; verbe intransitif imeti izgubo (sur une marchandise pri nekem blagu); izgubljati na vrednosti; puščati (posoda); marine počasneje voziti, zaostajati (sur za)

se perdre izgubiti se, izginiti; propasti; pokvariti se; marine, figuré razbiti se; spodleteti; zaiti, zabloditi; izumreti
n'avoir rien à perdre ne imeti česa izgubiti
fouer à tout perdre vse staviti v igro
perdre sa clef (populaire) imeti drisko
perdre connaissance onesvestiti se
se perdre en conjectures izgubljati se v ugibanjih, domnevanjih
perdre contenance zmesti se
perdre courage, espoir izgubiti pogum, upanje
perdre le fil (figuré) izgubiti rdečo nit
perdre le goût du pain (populaire) umreti
perdre (l')haleine priti ob sapo
perdre une occasion zamuditi priložnost
y perdre son latin ničesar ne razumeti
perdre le nord izgubiti se
perdre ses pas truditi se brez haska
perdre patience izgubiti potrpljenje
perdre pied, terre izgubljati tla pod nogami
perdre du poids shujšati
perdre du terrain (figuré) izgubljati ne terenu, nazadovati
perdre de vue izgubiti iz vida
vous ne perdez rien pour attendre nič vam ne bo ušlo, vam ne bo prihranjeno
se perdre dans les détails izgubljati se v podrobnostih
je m'y perds ničesar več (tu) ne razumem
les fraises vont se perdre jagode se bodo pokvarile
perdre l'équilibre izgubiti ravnotežje

rag³ [ræg] prehodni glagol & neprehodni glagol
ozmerjati, ošteti, brati levite komu; drážiti, nagajati, zafrkavati, zbadati; mučiti, trpinčiti, prizadeti komu kaj hudega, narediti kaj komu navkljub; objestno, škodoželjno se šaliti s kom, za norca imeti, norce briti iz, delati objestne šale; potolči se, pobiti se, zlasati se
pogovorno delati izgrede, razgrajati

to rag (over) biti si v laseh (gledé), prepirati se (zaradi)

rapallizzare v. tr. (pres. rapallizzo) ekološko prizadeti mesto (z divjo, špekulativno gradnjo; po italijanskem mestu Rapallu)

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

scioccare v. tr. (pres. sciōcco) šokirati, osupniti, močno prizadeti

shock² [šɔk] prehodni glagol
pretresti, presuniti, ogorčiti, globoko užaliti, mučno prizadeti, šokirati, škandalizirati, povzročiti zgražanje
medicina pretresti (živce); zadeti (komu) udarec (električni šok)
neprehodni glagol
trčiti (skupaj), zaleteti se

shocked ogorčen (at ob, by zaradi)
I was shocked to hear z grozo sem slišal
a sight that would shock you prizor, ki bi vas presunil (pretresel, šokiral, ogorčil)
she was shocked to find him so pale and thin bila je zaprepadena, ko ga je videla tako bledega in shujšanega
I am shocked at you! zgražati se moram nad vami!
to shock a secret out of s.o. s šokom koga pripraviti do tega, da pove tajnost
to shock s.o. into telling the truth s šokom koga privesti do tega, da pove resnico

smart² [sma:t] neprehodni glagol
zelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od)
figurativno kesati se (for za, zaradi)
pokoriti se, pretrpeti kazen
prehodni glagol
boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)

he smarts under his disappointment boli ga razočaranje
does your burn smart? vas opeklina zelo boli?
you shall smart for it! kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to!
to smart under an insult globoko občutiti žalitev
my eyes are smarting oči me pečejo (bolé)

stab² [stæb] prehodni glagol
zabosti, prebosti, (smrtno) raniti, usmrtiti (z nožem, bodalom); poriniti, zariniti (nož, bodalo) (into v)
figurativno poškodovati; raniti čustva kake osebe, prizadeti bol(ečino) (komu); obrekovati; utrditi z žico (knjigo)
neprehodni glagol
bosti, zabosti, raniti z nožem, bodalom (at koga)
zamahniti z bodalom (at proti komu)
figurativno škodovati ugledu, obrekovati (at koga)

to stab s.o. in the back figurativno zabosti komu nož v hrbet
a stabbing pain zbadajoča bolečina
his conscience stabbed him figurativno vest ga je zapekla

traumatiser [tromatize] verbe transitif povzročiti telesno poškodbo; figuré močno prizadeti

il a été traumatisé par la perte de son fils sinova izguba ga je zelo prizadela

vex [veks] prehodni glagol
(z malenkostmi) nadlegovati, šikanirati, jeziti, ozlovoljiti, zafrkavati, zbadati, razburjati, iritirati; sitnariti (komu), dolgočasiti; mučiti, stiskati, tlačiti; telesno mučiti; povzročati muke ali žalost (komu); žalostiti, prizadeti (komu) bolečine
zastarelo vzvaloviti, vzvrtinčiti, razgibati, burkati; premetavati; vznemiriti; živo, strastno diskutirati, razpravljati (o čem)

vexed by storms razburkan od viharjev
how vexing! kakšna sitnost! ali se ne bi človek jezil!
a vexed question zelo diskutiran problem
to be vexed with jeziti se na
don't get vexed about it! ne jezite se zaradi tega!
want of money vexes many pomanjkanje denarja stiska mnoge
this is enough to vex a saint to bi še angela spravilo v obup