Franja

continuō -āre -āvī -ātum (continuus)

I.

1. pritakniti (pritikati), stakniti (stikati), prisnovati (prisnavljati), sklopiti (sklapljati), (z)vezati, zvrstiti (zvrščati): c. scuta inter se L., binas aut amplius domos c. S. drugo ob drugi graditi, quā (domo) Palatium et Maecenatis hortos continuaverat T., dein pons continuatus (est) T. se je dogradil; pesn.: in quā (tabelā) vicisse est continuasse suos (lapillos) O. svoje (tri kamenčke) zvrstiti; pogosto med. pritakniti se, stakniti se, skupaj držati se, zdržema teči, pt. pf. continuātus 3 tudi zdržema tekoč, zdržen, zvezen, celoten, nedeljen: atomi cohaerescunt inter se et aliae alias apprehendentes continuantur Ci., priusquam continuarentur hostium opera L. preden bi se utrdbe krog in krog sklenile, tauri solent diversi assistere clunibus continuati Varr. tesno z ledji drug za drugim stikajoč se, fecerisne ante rostra pontem continuatis tribunalibus? Ci., divinus et continuatus spiritus Ci., omni naturā cohaerente et continuatā Ci.; z dat. pritakniti (pritikati) kaj čemu, stakniti (stikati) kaj s čim; act.: lateri c. latus O. pritisniti (pritiskati) k …; pass.: ut neque … aedificia moenibus continuarentur L. da se ne bi … poslopja gradila tik do obzidja; med.: (aër) et mari continuatus et iunctus est Ci. se stika … z morjem, alicui montibus continuata videntur nemora Cu. da se pritikajo, Suionibus Sitonum gentes continuantur T. Sujonov se dotikajo, s Sujoni mejijo; pren. stakniti (stikati), (z)vezati: continuare verba, verba verbis aut nomina nominibus Q., plura continuata verba Ci., continuata coniunctaque verba Ci., verbis continuandis vocem quoque iungere oportet Corn.

2. occ.
a) zdržema nadaljevati, razširiti (razširjati), zaokrožiti (zaokroževati) svoje zemljišče z nakupom sosednjih: tellus hinc ardua celsos continuat colles Lucan., c. agrum, fundos, iugera Ci., agros H., ingens cupiditas agros continuandi L.; pesn.: si Mygdoniis regnum Alyattei campis (abl.) continuem H. če bi Aliatovo kraljestvo nadaljeval z migdonijskimi poljanami = če bi (bogati) Lidiji pripojil (tolsto) Frigijo.
b) isti predmet nepretrgoma ponavljati, nadaljevati: dochmius iteratus aut continuatus Ci. —

II. pren.

1. (časovno) nadaljevati, ne prenehati, ne prekiniti, drugo za drugim delati; privrstiti (privrščati), prisnovati (prisnavljati) kaj čemu, med. neposredno slediti ali nastopiti (nastopati) za čim, vrstiti se: Suet., cursitat hospes continuatque dapes H. prinaša jed za jedjo, c. tres siseres edendo Plin. zapored jesti, militiam, hiemando bellum L., pacem T., dies noctesque potando H. dan in noč popivati, dies theatro T. več dni zapored v gledališču sedeti, imperium et scelera T. (še) nadalje vladati in hudodelstva početi, solitam reverentiam in populum Romanum T., segnem Nomium fortemque Mimanta continuat ferro Stat. poseka zapored z mečem, continuata motio Ci. neprekinjeno, continuatum iter, opus C., continuatum incendium L. neprestan, continuata funera L. skoraj zaporedni pogrebi, continuatus labor Cu.; z dat.: c. transcendendo media summa (najvišja mesta) imis L., ei (sc. aedilitati) praeturam Vell.; med.: paci externae continuatur discordia domi L., aliis somno mors continuata est L., alterius mors somno continuata est Sen. ph., hiemi continuatur hiems O., cum damna damnis continuarentur T.; brez dat.: ubi tantum luctūs continuatur Ci. kjer se venomer kopiči toliko žalosti, si febris continuatur ali (act. intr.) continuat Cels. če traja, če ne preneha.

2. occ.
a) (o oblastniku) službo še naprej opravljati, svoj uradni posel še naprej vršiti (izvrševati), ostati v službi še naslednje leto: magistratum S., Fabius continuat consulatum L., c. alterum ali undecimum consulatum Vell., tribunatum Vell.
b) (o ljudstvu ali starešinstvu) podaljš(ev)ati komu oblastništvo še za eno leto, potrditi koga v službi še za eno leto: c. alicui consulatum, tribunatum L., alicuius honorem (častno službo) Val. Max.; v pass.: Philopoemeni continuatur magistratus L., dantur imperia et continuantur Ci., ne maximum imperium in una familia continuaretur Val. Max. da ne bi … leto za letom ostalo. — Od tod

1. adv. pt. pr. continuanter v nepretrgani vrsti, zdržema, zapovrstjo: Eccl.

2. adj. pt. pf. continuātus 3 nepretrgan, neprekinjen, zdržen, neprestan: rerum gestarum gloria continuata Ci., continuatissimae curae Sid.; adv. continuātē v nepretrgani vrsti, zapored(oma), zapovrstjo: P. F.

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

Dampf, der, (-/e/s, Dämpfe) para, bei Speisen: sopara; Dämpfe hlapi; unter Dampf stehen biti pod pritiskom, figurativ nasekan; Dampf hinter etwas machen pritiskati na; Dampf haben vor bati se (koga, česa); Dampf haben/bekommen biti/postati lačen

Druck¹, der, (-/e/s, Drücke/ohne Plural)

1. Physik, Medizin tlak (hoher visok, kleiner nizek)

2. (Drücken) stisk, stiskanje, auf einen Knopf: pritisk; (ein drückendes Gefühl) tiščanje, pritisk; unter Druck setzen/halten pritiskati na/izvajati pritisk na

3. (Zeitnot) in Druck sein/kommen biti v časovni stiski/priti v časovno stisko

drücken

1. drücken auf einen Knopf usw.: pritisniti, pritiskati; in eine Richtung: potiskati, potisniti, porivati, poriniti, tiščati, stisniti; die Hand: stisniti; Preise: zbijati; die Schulbank drücken drgniti (šolske) klopi; Sorgen (drücken jemanden): težiti; drücken und herzen objemati sich drücken an die Oberfläche: prodirati intransitiv Schuhe: tiščati

2. sich drücken (um/vor/von) izogniti se, izogibati se (čemu), izmikati se, izmakniti se; sich eins/was drücken dati si injekcijo mamila

fīgō -ere, fīxī, fīxum (prim. gr. θήγω brusim, ostrim).

I.

1. pribiti, zabiti, pripeti, pritrditi, obesiti, v pass. tudi = tičati, sprijeti se, držati se česa: imbrices elavulis f. Ca., f. arma V., spoliis decorata est regia fixis O., piscis … nullos nisi fixus sentiat hamos O. če ne visi (ob trnku); pren.: illud maneat atque fixum sit Ci. bodi „pribito“ = naj drži kot pribito, malum se fixit Sen. ph. se je ukoreninilo. Kje? z abl. loci: saxis fixus asperis Enn., f. humo plantas V., arma thalamo fixa V., (naris) medio fixa palato O., arbor fixa cacumine montis O. ukoreninjeno; s praep.: aliquem in cruce Ci. (poklas. aliquem ali corpus alicuius cruci Plin., Q., Suet. ali in crucem Iust.) cuspidem in terra L., ramum in limine V., mentum ad guttura V., linguā ad mentum fixā O. ker se je jezik prijel brade, figitur in prato ancora O. tiči, alto sub aethere fixae stellae O., f. nummum in luto Pers.; pesn.: f. palum in parietem Pl. zabiti; metaf.: vestigia f. V. trdno korakati, stopati, toda: (Io) primo vestigia visu figit Val. Fl. obstane, fixus manebat V. obstal je (kakor pribit, kakor vkopan), ni se ganil z mesta, oscula f. poljube pritiskati na, poljubljati: Val. Fl., oscula dulcia figet V., gelidis in vultibus oscula figens O.; pesn. z dat.: peregrinae oscula terrae figit O., pedibus oscula f. Sil.; (o očeh) upreti v kaj: foculos (vultūs) in virgine zagledati se V., O., oculos in corpore Sil., lumen in humo O., lumina fixa tenere in vultu O.; s samim abl.: f. oculos solo V., lumina terrā O.; pesn. z dat.: prim.: fixus in silentium T. v molk zatopljen; pupulas cibo f. H.; poklas.: oculos in terram f. L., Sen. ph.; (o duhu)
a) vtisniti si (v srce), zapomniti si: f. aliquid perpetuo (adv.) animo Ci., illud fixum in animis vestris tenetote, vos … iudicaturos esse Ci. memoria vestris fixa mentibus Ci., mea dicta figite animis V., aliquid penitus animo f. T.;
b) svoje misli idr. obrniti na kaj: mentem … omnem in Milonis consulatu fixi Ci. ep.

2. occ.
a) javno pribiti, nabiti: f. tabulam immunitatis, tabulas, decretum, leges in Capitolio, caput legis in poste curiae, tabula fixa in Thermis Ci., fixum est in publicis monumentis testimonium dignitatis (meae) Ci., nec verba minacia fixo aere legebantur O., senatus consultum aere publico f. T.
b) (kot posvetilo ali znamenje zmage) obesiti, natakniti: arma in parietibus Ci., arma V., arma ad postem Herculis H., clipeum postibus adversis, sacra ad fastigia dona, dona Laurenti divo V., spolia O., spolia in postibus L., qui spolia ex hoste fixa domi haberent L.
c) (po)staviti, (z)graditi, (se)zidati, ustanoviti: alicui crucem, crucem in illo loco Ci., moenia O., sedem Cumis Iuv. ali domos T. trdno naseliti se, , revolubile saxum Sil., tropaca Fl., munimenta, praesidia Amm.; metaf.: nequitiae fige modum tuae H. = nekaj od …

II.

1. zabiti: dictator clavi figendi causā L. (najvišji oblastnik je vsako leto dne 13. 9. zabil letni žebelj v Jupitrovo kapelo (Iovis cella) na Kapitolu), f. in acumine dentes, ungues cervicibus, robora rostro O. aquilam humo T. caligas auro Iust. z zlatimi žeblji okovati.

2. zabosti, vbosti: mucrones in cive an in hoste figantur Ci. f. sub pectore taedas V. spiculum inter aures equi L. hoc (plumbum) dens in nympha Peneide fixit O. f. sagittam in medio crure Cu.; v pass.: harundo fixa sub aure O. tiči, lamina in gutture fixa est O. rezilo se je zabodlo v … , fixa sagitta, fixum telum V.; s samim abl.: figere mucronem tempore, iaculum tellure O.

3. prebosti, zadeti, ustreliti, streljati, raniti, pobiti, ubiti: viscera veribus, aliquem telo; cuspide, iaculo, cervam telis V. pectora telo O. hostes telis Auct. b. Alx. aliquem sagitta O., T. figar a sagitta O. capita ferarum sagittis Suet.; brez abl. instrumenti: f. cervas V. streljati, sub nube columbam, aliquem latus inter et ilia V. arcus figit omnia O. Gryneus figitur in lumina O. f. suem Mart.; occ.: f. mortem Sen. tr. ali vulnera Mart. zadati; pren. α) koga s čim zadeti, — zbosti: aliquem f. maledictis Ci. adversarios f. Ci. β) kaj z očmi prebosti, oči upreti v kaj: lumine terram Pers. torvo lumine domum Stat.

4. metaf. pridejati, vzdeti: nomen titulis Sil.

fuelle moški spol meh; meh pri dudah; ovaduh; prišepetovalec; opravljivec

fuelle de fragua kovaški meh
dar al fuelle meh pritiskati
fuelles pl nagubanost (slabo narejene obleke); vetrovni oblaki
fuelles de órgano meh pri orglah

Gefühlstube, die, auf die Gefühlstube drücken pritiskati na solzne mešičke

impetus -ūs, m (gen., dat. in abl. pl. niso dokazljivi; dat. sing. impetū: Plancius in Ci. ep.; impetere)

1. hitro in silovito prodiranje, drvenje, naval, zalet, zagon, zaletavanje, zaganjanje, lomast, silovitost, pritisk(anje), sila gibanja; o tekanju: ultimas oppidi partes continenti impetu petunt C. v neprestanem tekanju, animalia, quae habent suum impetum Ci. ki se morejo gibati, impetum capere L. zaleteti (zagnati) se; podobno: uno impetu epotare Plin. v enem dušku … ; od tod o vrtenju neba: impetus caeli Ci.; o vodi: impetus maris C., fluminis L., Cu. silni tok; o zraku: impetus ventorum sustinere C. naval viharjev vzdržati; potem sploh o predmetih, ki se premikajo: fert impetus navem V., navis praelata impetu L. ki je mimo šinila (švignila), huc impetus hastam detulerat V.; o ognju: impetus ignis Lucr. sila ognja; tudi o težnosti, ki lahko povzroči gibanje, teža, tlak: magnum impetum habere Vitr. navzdol tiščati (pritiskati), gravescit impetus Lucr.; od tod pren.: totius impetus belli constitit ad Cyzicenorum moenia Ci., i. rerum fortunae Cu.

2. occ. (sovražni) napad, naval, naskok: multitudo eum terrebat clamore, voltu, saepe impetu S., ut eorum … horribiles impetus deprecetur Ci., in Pompeium impetum facere Ci., fit impetus in aliquem Ci. napasti ga; pren.: in bona eius, in fortunas aratorum, in eas tabulas impetum facere Ci. planiti na … , s silo zaseči; poseb. kot voj. t. t.: miles hostium impetum pertimuit Ci., Mithridates in exercitum nostrum impetum fecit Ci., acies uno impetu prosternenda Ci. z enim navalom, hostes primo impetu pulsi C.; prim. zveze: inimicorum impetum propulsare Ci. odbiti, Manlius … Gallorum impetum reppulit, depulit Ci., impetum alicuius retardare, reprimere, comprimere Ci., supprimere L., frangere Ci., impetum dare in hostem, in agrum Romanum L. napasti —, prijeti —, navaliti na koga ali kaj, impetum moenibus excipere Ci. prestreči, impetum ferre C. ali sustinere C., Fl. vzdržati, ubi in omnes partes nequiquam impetūs capti L. ko je bil vsak napad spodletel; od tod pren. kot medic. t. t.: impetus febris Cels. napad (nastop) mrzlice, paroksizem, podagrae Plin., sanguinis Aur. krvotok (krvni udor), i. pituitae in facie Plin. mokri izpuščaj, i. oculorum Plin. vnetje.

3. metaf.
a) zanos, vzlet, polet (duha): ea mihi ad omnem impetum dicendi leviora sunt Ci., in ea oratione nullus impetus esse potest Ci., divino impetu Ci. po božjem navdihu.
b) vzkip(enje), izbruh (čustva, srca), ihta: te ipsum nunc animi quodam impetu concitatum usus flectet Ci., primo gaudentium impetu T., impetus offensionis T. zaradi žalitve razvneta jeza.
c) silno hrepenenje, (na)gon, nagnjenje, vnetost, vnema, gorečnost: de impetu animi loquor Ci., impetu animorum uti Cu., est mihi per saevas impetus ire feras O. žene me; meton. α) zalet = nagel sklep: impetum capere occidendi regis Cu., Neronem adgrediendi T. β) lomast, silovitost, vihravost, strast(nost): non dilectu aut sapientia ducitur ad iudicandum, sed impetu et temeritate Ci., ad omnes affectus impetu rapimur Cu., i. Gracchi T., tribunus plebis omni impetu furoris in eum inruit Ci.

Opomba: Ker je gen. impĕtūs in abl. impĕtū v heksametru nemogoča oblika, uporabljajo pesniki oblike po soglasniški sklanjatvi: impĕtĕ nunc vastó... fertur O., non potuit nubes capere impetis auctum Lucr. Več gl. impes.

instar zelo prositi, nujno pozivati, siliti k, nujen biti

instar a alg. siliti v koga, pritiskati na koga za

kljúka (-e) f

1. maniglia (della porta, della finestra)

2. gancio, uncino

3. (ukrivljeni del dežnika, palice) manico

4. žarg. šol. (negativna ocena) insufficiente

5. (čačka) scarabocchio, sgorbio

6. redko curva

7. pejor. spilungone
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podajati si kljuko venire in tanti
ne moči kar s kljuke sneti non poter procurare così su due piedi
pren. obesiti na kljuko appendere al chiodo
pritiskati na kljuke sollecitare favori (e sim.)
S kljuka gancio da mattatoio

lasten: lasten auf težiti, bremeniti, pritiskati

lug¹ [lʌg] samostalnik
vlačenje, vlek, potegljaj
ameriško košara ali zaboj za prevoz sadja

ameriško, sleng to put the lug on s.o. pritiskati na koga

mano ženski spol roka; prgišče, polna pest; prednja noga živali, taca; slonov rilec; pisava; knjiga papirja (= 1/20 risa); plast, sloj; bat, tolkač; prva poteza pri šahu; spretnost; oblast, moč; pomoč

mano de almirez, mano de mortero tolkač v možnarju
mano de azotes batine, udarci
la mano derecha, mano diestra desna roka
a mano derecha na desni, na desno
la mano izquierda, mano siniestra, mano zurda leva roka
mano de jabón namiljenje perila
mano de obra delavec, dninar; mezda, plača, zaslužek
buena mano sreča
aparato de mano ročni fotografski aparat
carrito de mano ročni voziček
a una mano primerno, enako, v isti smeri vrtenja
mano a mano med štirimi očmi
mano sobre mano brezdelno, z rokami v žepu
a mano pri roki, v bližini; z roko; namenoma
a mano, bajo mano, (por) debajo de mano pod roko, skrivaj
a mano salva brez sleherne nevarnosti
a la mano z lahkoto
¡a la mano de Dios! zbogom!
si a mano viene morda, o priliki
de primera (segunda) mano iz prve (druge) roke (nakup)
en (de) propia mano lastnoročno
por su mano z lastno roko
abrir la mano radodaren biti; prizanesljiv biti
alargar la mano z odprto roko priskočiti na pomoč
alzar la mano groziti, pretiti
apretar la mano komu roko stisniti; pritiskati na kaj, siliti
bajar la mano popustiti v ceni
besar la mano poljubiti roko, priporočati se (posebno v pismih)
cargar la mano preveč zaračunati, preveč zabeliti, preobložiti, preobremeniti
cerrar la mano skop biti
dar mano a uno dati komu pooblastilo
dar la mano a uno komu pomagati
dar la última mano dokončati
dar de mano na cedilu pustiti
dar una mano a uno koga ošteti, pograjati, ukoriti
dejar de la mano u/c odreči se čemu, opustiti
echar mano a roko položiti na, seči po, zgrabiti
echar mano a la espada zgrabiti za meč
escribir a la mano po nareku pisati
estar mano sobre mano prekrižanih rok stati
ganar a uno por la mano koga prehiteti
irsele a uno la mano koga nehote suniti, udariti; prekoračiti mejo
una mano lava la otra roka roko umiva
matar a mano airada umoriti
meter mano de la espada meč izvleči (potegniti)
meter la mano imeti svoj dobiček (pri)
meter mano a a/c lotiti se česa
pedir la mano (de una señorita) prositi za roko, snubiti (mladenko)
poner mano(s) a la obra lotiti se dela
tener mano con uno imeti vpliv na koga
tener buena mano spreten biti, srečo imeti, srečno roko imeti
tener de su mano (a) na koga lahko računati
tener a la mano pri roki imeti
tener mucha mano izquierda biti zelo premeten
untar la mano podkupiti
venir a la mano, a las manos v naročje pasti (nepričakovana sreča)
si a mano viene morda, o priliki
manos limpias poštenost
corto de manos neokreten
jugador de manos slepar
silla de manos nosilni stol, nosilnica
comerse las manos tras pohlepen biti na
darse a manos popustiti
dar de manos na obraz pasti
dar en manos de alg. komu v roke pasti
darse las manos podati si roke, spraviti se
estar con las manos en la masa biti pri delu
irse (venirse, volverse) con las manos vacías praznih rok oditi (priti, vrniti se), imeti neuspeh
llegar (venir) a las manos spopasti se, spoprijeti se
mirar a uno (a) las manos komu na prste gledati, oprezovati za kom
quedarse soplando las manos biti prevaran v svojih upih
retorcerse las manos roke viti
tener muchas manos zelo spreten biti
tocar a cuatro manos (g.) stiriročno igrati
a manos llenas zelo radodarno, bogato, v obilju
con las manos cruzadas prekrižanih rok, brezdelno
de manos a boca nenadoma, nepričakovano
¡manos a la obra! na delo!

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.

Pedal, das, (-s, -e) pedal, nogalnik; Technik pedal, nožno stikalo; in die Pedale treten pritiskati na pedale

pedál pédale ženski spol ; (za plin) accélérateur moški spol

krmilni pedal (v letalu) palonnier moški spol
goniti (ali pritiskati na) pedale (kolesa) pédaler, actionner (ali appuyer sur) les pédales
pedal za sklopko, za zavore pédale d'embrayage, de frein

pedál (-a) m

1. teh. pedale:
pritiskati na pedal premere il pedale
pedal za plin acceleratore, pedale dell'acceleratore
zavorni pedal, pedal za zavoro pedale del freno
poganjati, vrteti pedale pedalare
pritisniti na pedal za plin premere sull'acceleratore

2. muz. pedale:
pedal klavirja, orgel pedale del pianoforte, dell'organo

pedál pedal m

goniti pedale, pritiskati na pedale (kolesar) pedalear
pritisniti na pedal (avto) pisar el pedal

plin² moški spol (-a …) v avtu: das Gas
plin za prosti tek motorja das Standgas
polni plin Vollgas
pedal za plin das Gaspedal, der Gasfußhebel, Gashebel
dodati plin Gas geben, do konca: Vollgas geben
močno dodati plin durchstarten
odvzeti plin Gas wegnehmen
pritiskati na plin auf das Gas treten