Franja

tragen (trug, getragen) nositi; einmal usw.: nesti; weg: odnesti, odnašati, her: prinesti, prinašati; Zinsen, Früchte: prinašati; ein Unglück, Leid: nositi, prenašati; eine Ladung: imeti; bei sich: imeti pri sebi; eine Botschaft usw.: imeti (sporočilo), biti nosilec (sporočila); finanziell: financirati; die Kosten: nositi, trpeti (stroške); intransitiv Baukunst, Architektur biti nosilen; Unternehmen: prinašati dobiček, biti donosen; Stimme, Gewehr: daleč nesti; Agronomie und Gartenbau roditi; Kuh, Stute usw.: biti breja, nositi; sich tragen nositi se; sich leicht/schwer tragen lahko/težko se nositi; sich schwarz tragen nositi črno, hoditi v črnini; sich selbst tragen vzdrževati se sam; getragen werden von figurativ temeljiti na (čem), opirati se na (kaj), sloneti na (čem); Früchte tragen roditi, obroditi; den Kopf hoch tragen visoko nositi glavo; Rechnung tragen einer Sache: računati z, upoštevati; tragen an biti obremenjen z; schwer an etwas zu tragen haben težko prenašati (kaj); die Schuld tragen an biti kriv za; Sorge tragen für skrbeti za; sich tragen mit einem Gedanken: ukvarjati se z mislijo; zur Schau tragen razkazovati

trapiantare

A) v. tr. (pres. trapianto)

1. vrtn. presaditi, presajati

2. pren. prenesti, prenašati; prinesti, prinašati; uvesti, uvajati (navado)

3. med. presaditi, presajati; transplantirati (organ, tkivo)

B) ➞ trapiantarsi v. rifl. (pres. mi trapianto) pren. preseliti, preseljevati se:
trapiantarsi in campagna preseliti se na deželo

tulō -ere, tulī in tetulī (prim. tollō)

1. nesti, prinesti: si id scissem, numquam huc tetulissem pedem Ter. bi ne bil stopil, in hasce aedes nemo pedem tetulit, semel ut emigravimus Pl., ausculum (osculum) tetuli tibi Pl.

2. pren.
a) prinesti (prinašati): tulat opem Acc. fr. pomagaj, naj pomaga, auxilium tetulisti mihi Acc. fr. pomagal si mi.
b) nositi, prenesti (prenašati): quas aerumnas tetulisti Enn., aerumnam pariter tetulisti mecum Caecil. fr.

überbringen^* prinesti, (aushandigen) izročiti; Grüße: prinašati, sporočiti

valere^*

A) v. intr. (pres. valgo)

1. veljati, biti vreden:
far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede

2. biti sposoben, vešč:
farsi valere uveljaviti se

3. veljati, šteti

4. biti v veljavi; držati:
sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo

5. ekst. biti res; biti prav

6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati

7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma

B) v. intr., v. tr.

1. veljati, biti vreden:
la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje

2. biti enak:
una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti

3. biti enak, pomeniti:
vale a dire to je, se pravi

4. prinesti, prinašati:
un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec

C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti

Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena

valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

valoir cher, pas cher biti drag, poceni
valoir son pesant d'or biti zlata vreden
valoir son prix biti vreden svoje cene
ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
se faire valoir uveljaviti se
il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
autant vaudrait bilo bi tudi primerno
la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
à valoir sur na račun
verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó

vehō -ere, vexī, vectum (indoev. kor. *u̯eg̑h- gibati, vesti, voziti, peljati, premikati; prim. skr. váhati, vozi, nese, vleče, vahas- vozeč, vahítram vozilo, voz, ladja, gr. ὄχος [iz *Ƒόχος] voz, ὀχέω nesem, ὀχέομαι vozim (peljem) se, pamfil(ij)sko Ƒεχέτω naj prinese, lat. vehiculum, vehemēns, vehis, vectīgal, vectō, vectiō, vectitō idr., umbr. arveitu, arsueitu, arueitu = lat. advehito, kuveitu = lat. convehito, osk. veia (iz *u̯eh-i̯a) = lat. plaustrum, lit. vèžti = sl. voziti, vesti, voz, skr. vāhas-, nem. Wagen, got. gawigan premikati, tresti, stvnem. wegan = stvnem. wagan premikati se, zibati se, got. wagjan = stvnem. weggen = nem. bewegen, wägen, wiegen, got. wigs = stvnem. weg = nem. Weg, Wage, Wiege)

I. act.

1. (s kakim vozilom, plovilom, konjem idr.) z mesta na (drugo) mesto voziti, (od)peljati, spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prevažati, nositi, odnesti (odnašati), vesti, odvesti (odvažati), (od)vleči: Ter., Varr., Pr., currum albentes vehebant equi Ci., triumphantem (sc. Camillum) albi vexerunt equi L., te tuae vexere tigres H., uxorem plaustro Tib., aura vehit navem Val. Fl. žene, goni; meton.: singuli currūs senos viros vehebant Cu. na vsakem vozu se je peljalo šest mož; med. gibati se, premikati se: totum animal movebatur illud quidem, sed inmoderate et fortuito ut sex motibus veheretur Ci., apes trans aethera vectae V. leteče; pren.: temere in pericula vectus Cu. spustivši se.

2. occ. nesti, nositi, prinesti (prinašati): herum Pl., parentes suos Sen. ph., reticulum panis humero H., sarcinas, pecuniam Cu. nesti s seboj, talenta Cu. odpraviti, ex annona decem dierum et septem, quam in expeditionem pergens vehebat cervicibus miles Amm., (sc. formica) vehit ore cibum V., vehit equus dominum H., ille taurus, qui vexit Europam Ci., quos vehit unda V., cum (sc. amnis) aquae vim vehat L. s seboj vali (podi, žene, drevi), flumina vehunt aurum Cu., quodque suo Tagus amne vehit, fluit ignibus aurum O., vecta spolia, captivi, simulacra montium T. prevažali so (pri triumfu) = kazali so, razkazovali so; z dat.: ut militi … eques … frumentum veheret L. da je prinašal (dovažal); abs.: vehit Veg. nosi (jezdeca); metaf.: quod fugiens hora vexit H. je prinesla, prinese, aliquem ad summa vehere T. koga pripeljati do najvišjih časti, povzdigniti koga do vrhunca časti.

3. pass. dati se voziti (peljati), voziti se, peljati se, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se ipd.: Pl. idr., nube vehi O. dati se nesti oblaku, puppe vehi O., cum in lecticulā veheretur Eutr. ko se je dal nositi, ko so ga nosili, curru vehi Ci., L., O., Plin., Vell., vehi in raedā, in essedo Ci., vehiculo iuncto (gl. vehiculum); pesn.: in niveis equis vehi O. = na zmagoslavnem vozu, v katerega so vpreženi belci; occ.
a) jezditi, jahati: equo vehi Ci., C., in quo (sc. equo) ego vehebar Ci., equo citato ad hostem vehitur N. jezdi v naskoku proti sovražniku, pisce vehi quaedam (sc. Nereides) videntur O.; abs. vehi (sc. se equo) jezditi, per urbem Ci., vehi post se L.
b) voziti (peljati) se na ladji, ladjati, pluti, jadrati: Plin. iun. idr., vehi navi Pl., in navi Pl., Ci., N., lintribus Varr., puppe, rate O., phaselis V., in quadriremi Ci., per mare vectus Pl., per aequora vectus V.

4. redko intr. = vehi, toda le v pt. pr. in gerundiju: vehens quadrigis Ci., plaustro vehens Iust., in equo vehens Quadr. ap. Gell., ius lecticā per urbem vehendi Suet.

vorbeibringen^* (mimogrede) prinesti

вносить, внести vnašati, vnesti, nositi v kaj, vplačati; (pren.) prinašati, prinesti;
в. в список vpisovati, vpisati;
в. подати plačevati davke;
в. поправку predlagati popravek, popraviti;
в. предложение predlagati;
в. успокоение prinašati pomirjenje

донести́ -су́ док., prinêsti -nêsem dov., prijáviti -im dov., ováditi -im dov.

подносить, поднести bliže prinašati, prinesti; ponujati, ponuditi, postreči s čim; darovati, podariti

примчать naglo se pripeljati, prinesti;

припирать, припереть prislanjati, prisloniti; pripirati, pripreti (vrata); (lj.) pritiskati, stisniti koga; (vulg.) prinesti; priti;
п. дверь zabarikadirati vrata

acreditar v dober glas spraviti; opravičiti, potrditi, overiti; (za)jamčiti; v modo prinesti

acreditarse obnesti se; izkazati se
acreditarse (para) con alg. pridobiti si zaupanje
acreditarse con a. ugled si pridobiti z
acreditarse de loco kot norec ravnati; tako delati, da te imajo ljudje za bedaka

afflō (adflō) -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. (z zunanjim obj.) pihniti (pihati) v (na) koga ali kaj, opuhavati koga ali kaj, dihniti (dihati) v koga ali kaj: terga tantum adflante vento L., cum udam (fabam) quidam ventus afflavit Plin., maligno afflantur vineta Noto Stat., afflatus aurā (po prepihu) Suet., crinem sparsum cervicibus adflat (deus) O. njegov dih se dotakne njenih las, taurorum adflabitur ore O., cavendum, ne a serpentibus afflentur Col., necat (basiliscus) frutices non contactos modo, verum et afflatos Plin. če jih le opuhne, hos necat afflati funestā tabe veneni (strupenega diha) O.; pesn.: nos ubi primus equis Oriens adflavit anhelis V. dih jutranjih konj; abs.: si serpens afflavit Sen. ph.; tudi (o ognju): me divûm pater... fulminis adflavit ventis V. je opuhnil s strelo, fulminum ignibus adflari O., fulminis adflati telis O., adflatus incendio L. osmojen, tribus modis urit (fulmen): aut afflat (osmodi)... aut comburit (sežge) aut accendit (zažge) Sen. ph., afflari sidere Plin. ali sole Cl. sončarico dobiti; pren.: loquacitas animos iuvenum... pestilenti quodam sidere afflavit Petr. je opuhnila... z nekakšno pogubno sončarico, utrumque nostrum ille carnifex... iacto fulmine afflaverat Plin. iun.; pren.
a) koga navdihniti (navdihovati) = navdušiti (navduševati): adflata est numine quando iam propiore dei V., te... Gratia afflavit Cl.
b) navda(ja)ti: Romam regius terror afflabat Fl. je navdajal strah pred kraljem, Romam meliore iuventā aff. Cl. pomladiti.
c) kakor strela zadeti: afflatus repulsā Val. Max.

2. (z notranjim obj.) vdahniti (vdihovati) komu kaj, pihaje prinesti (prinašati): calidum membris adflare vaporem (žareč puh) Lucr.; med.: cum... admiraretur... suavitatem odorum, qui adflarentur e floribus Ci.; pren.: (genetrix) oculis adflarat honores V. je očem vdahnila milino, sperat sibi auram posse aliquam adflari... eorum Ci., si quem reperiat, cui aliquid mali faucibus adflare... possit Corn., ubi indomitis gregibus Venus adflat mores Tib.; abs.: rumoris nescio quid adflaverat commissione Graecorum frequentiam non fuisse Ci. raznesla se je govorica, da...

— II. intr. veti (od kod), nasproti veti: ne in eas partes spectet villa, ex quibus ventus afflare soleat Varr., adflabat acrior frigoris vis (mrzlejši veter) L., adflabunt tibi non Arabum de gramine odores Pr. ne bo ti nasproti vel vonj; pren. nasproti veti
a) v dobrem pomenu (kakor ugodni veter, ki napenja jadra) = ugoden biti komu, streči komu: felix, cui placidus leniter adflat Amor Tib., afflante fortunā Q.
b) v slabem pomenu: velut illis (cibis) Canidia adflasset H. kakor da jih je Kanidija zastrupila s svojim dihom.

appōnō (adpōnō) -ere -posuī -positum

I. (ad s pomenom dodajanja) doda(ja)ti, prida(ja)ti, priložiti (prilagati): aetas... illi, quos tibi dempserit, adponet annos H., postulare id gratiae adponi sibi Ter. da se mu to šteje v uslužnost, quem fors dierum cunque dabit, lucro adpone H. štej (imej) za dobiček, vitiis app. modum Ci.; aqua et igni interdictum reo adpositumque, ut teneretur insulā T. in dodalo se je (= dodan je bil ukaz), naj...

— II. (ad s krajevnim pomenom)

1. položiti (polagati) kaj kam (tja, sem), postaviti (postavljati) kaj (k) čemu: at tu appone (sc. onus) Pl., appone hic mensulam Pl., app. rastros, appositum mensā lumen Ter., scalis appositis L., columnae machinā appositā deiectae Ci., gladium propter appositum e vagina eduxit Ci.; z dat.: Lucr., Sen. ph., app. cucumam foco Petr., candelam valvis Iuv.; s praep.: puerum ante ianuam Ter., dum ego haec appono ad Volcani violentiam Pl., dominum lavit... captiva cruentum, adpositum flavis in Simoënta vadis Pr.; occ.
a) (jedi, pijačo) postaviti (postavljati) pred koga, na mizo prinesti (prinašati, nositi), (po)streči komu s čim: quamquam adpositum est ampliter Pl., pueri, mensam (jedi) adponite Pl., cena dubia adponitur Ter., iis apposuit, quod satis esset Ci., appositā secundā mensā Ci., alicui exta app. L., pabula plenis adpone canistris V., ne panis adustus adponatur H., app. aliquid vasis fictilibus Ci., cenam in argento puro Plin. iun., aprum in epulis Plin., alicui liberos epulandos Sen. ph., appositi pisces et volucres Amm., vina adposita H., adposito Lyaeo O.; tudi o postavljanju posode na mizo: argentum ille... purum apposuerat Ci., apposuit patellam Ci., pocula adp. O.
b) (mrliča) v krsto položiti, shraniti: obiit appositusque est ad populum suum Vulg.
c) pismeno kaj kam postaviti (postavljati), kaj čemu pristaviti (pristavljati): notam epistulis Ci. ep. ali ad malum versum Ci., syllabis apicem Q., versum Naevi Gell.

2. (osebe) komu prida(ja)ti, prideliti (prideljevati), privrstiti (privrščati): custodem assiduum Ioni apposuit virgini Acc. ap. Prisc., vereor,... ne... praevaricatorem mihi apposuisse videar Ci., appositi erant custodes N., adpositi custodes T., aliquem (kot poveljnika) custodiae ad. T.; z dvojnim acc.: „custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., eo magis adducor, ut credam Larcium... moderatorem et magistrum consulibus appositum L.; pogosto v slabem pomenu = koga napelj(ev)ati, nagovoriti (nagovarjati), k čemu, da bi kaj storil, naje(ma)ti koga: iudicem Luc., illicitatorem, mancipem Ci., calumniatores ex sinu suo (ob svoji mošnji) Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci., appositus erat ab isto... quidam, qui emeret Ci.; s predikatnim določilom: accusator apponitur civis Romanus Ci. — Od tod adj. pt. pf. appositus (adpositus) 3, adv. -ē

1. blizu (česa) ležeč (stoječ), bližnji: adpositi nemoris latebrae O., adposita crepido Cu. vštric nasuta; z dat.: statio, quae portae apposita erat L., regio urbi (petrae) adposita Cu. sosednja, castellum Lupiae flumini adpositum T., gentes Thraciae adpositae T. sosednja.

2. klas. le pren.
a) bližnji, blizu: audacia (fidentiae) non contrarium, sed appositum est Ci., iudicis natura noscenda est, iuri magis an aequo sit appositus Q. se nagiba bolj k strogemu pravu ali k pravičnosti; subst. (gram. in ret.) appositum -ī, n pridevnik, adjektiv, pridevek, epitet: Q.; pl. apposita -ōrum, n približevalno: Q.
b) priležen, primeren, pripraven, uporaben, sposoben: homo bene appositus ad istius audaciam Ci., adpositior ad ferenda quam ad auferenda signa Ci., cetera apposite tibi mandabo Ci. ep., dicere apposite ad persuasionem Ci. ali ad persuadendum Q., apposite scribere Gell.

Opomba: Pf. apposīvī: Pl., apposīvērunt: Ap. ap. Prisc.

auftragen^*

1. Schminke, Farbe, Technik: nanašati, nanesti, Erde, Sand: nasipati, nasuti, nalagati; eine Paste: namazati

2. Speisen: nositi na mizo, prinesti na mizo, servirati

3. Kleidungsstücke: ponositi

4. jemandem etwas naročiti

5. (dick machen) Kleidung: narediti debelega/debelo; stark/dick auftragen pretiravati

behumpsen, behumsen ofrnažiti, okoli prinesti

bring through prehodni glagol
ozdraviti, rešiti; prinesti skozi kaj

carry back prehodni glagol
nazaj prinesti, vrniti, nazaj pripeljati