Franja

rádio (-a) m

1. (radijski sprejemnik) radio, apparecchio radioricevente, radioricevitore:
prižgati, ugasniti radio accendere, spegnere la radio

2. (radijski oddajnik, radijska postaja) stazione radio, radio; radiotrasmittente:
radio predvaja zabavno glasbo la radio trasmette musica leggera
radio Koper Radio Capodistria

3. radiocomando:
usmerjati izstrelek z radijem dirigere il proiettile con il radiocomando

ranimer [ranime] verbe transitif zopet oživiti, figuré poživiti, osvežiti; vzpodbuditi

ranimer l'enthousiasme, le courage, la douleur zopet oživiti navdušenje, pogum, bolečino
ranimer la flamme sur la tombe du Soldat inconnu zopet prižgati, poživiti ogenj na grobu Neznanega junaka
ranimer un noyé, une personne évanouie zopet oživiti, k zavesti, k sebi spraviti utopljenca, omedlelo osebo
ranimer le passé zopet oživiti preteklost
ranimer le zèle poživiti vnemo, gorečnost

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower

lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle

svéča (-e) f candela; cera, cero; moccolo; fiz. candela:
prižgati svečo accendere una candela
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali ormai è al lumicino
pren. imeti sveče pod nosom avere le candele al naso
bot. papeževa sveča (velecvetni lučnik) tassobarabasso, verbasco (Verbascum thapsus)
rel. velikonočna sveča cero pasquale

svetílka lamp; lantern; (petrolejka) paraffin lamp

cestna svetílka street lamp
plinska svetílka gas lamp
električna žepna svetílka pocket torch, (small) flashlight
svetílka na biciklu bicycle lamp
namizna svetílka table lamp
stoječa svetílka standard (ali floor) lamp
ulična svetílka street lamp, (obločnica) arc lamp
varnostna svetílka safety lamp
(rudarska) čelna svetílka cap lamp
viseča svetílka hanging lamp
cilinder za svetílko chimney (of an oil lamp)
čad, saje svetílke lampblack
stenj svetílke wick
svetloba svetílke lamplight
prižigalec uličnih svetílk lamplighter
prižgati (ugasiti) svetílko to light (to put out, to extinguish) a lamp

štedílnik (-a) m cucina, fornello:
štedilnik na drva cucina economica
električni, plinski štedilnik fornello elettrico, fornello a gas
prižgati, ugasniti štedilnik accendere, spegnere il fornello

televizíja (-e) f

1. televisione:
barvna, črnobela televizija televisione a colori, in bianco e nero
interna televizija televisione a circuito chiuso
kabelska, satelitska televizija televisione via cavo, via satellite

2. pog. (televizijski sprejemnik) televisore; televisione:
prižgati, ugasniti televizijo accendere, spegnere la televisione

3. (ustanova) televisione:
Televizija Koper Telecapodistria
pog. italijanska televizija la televisione italiana; RAI-TV

tourner [turne] verbe transitif vrteti, obračati, obrniti, sukati; stružiti, krožno mešati; prevesti; snemati (film); izraziti, (na)pisati, stilizirati; verbe intransitif vrteti se, obiti, iti (autour de okoli, okrog); obrniti se, skreniti, zaviti (à droite, à gauche na desno, na levo); krožiti, rotirati; filmati; sprevreči se (veter); spremeniti se (en v), postati; izteči se; izvreči se (en v); skisati se (vino), sesiriti se (mleko); dobiti barvo (sadeži)

se tourner obrniti se, okreniti se (vers proti)
se tourner contre quelqu'un obrniti se, nastopiti proti komu; spremeniti se (en v), postati
verbe transitif: tourner et retourner quelque chose obračati, vrteti kaj na vse strani
faire tourner quelqu'un en bourrique (figuré) razjeziti, razhuditi koga
tournez, s'il vous plaît obrnite (list), prosimo!
tourner le bouton prižgati luč
tourner bride (figuré) presedlati
tourner casaque (figuré) presedlati, postati uskok
tourner un compliment napraviti (lep) poklon
tourner une difficulté izogniti se težavi
tourner une loi obiti zakon
tourner le dos obrniti hrbet; figuré zbežati
tourner le coin de la rue zaviti okrog uličnega vogala
tourner quelqu'un en dérision zasmehovati koga
tourner l'ennemi obiti sovražnika
tourner un film vrteti, snemati film
faire tourner un disque zavrteti gramofonsko ploščo
faire tourner une entreprise spraviti podjetje v obratovanje
tourner quelqu'un à son gré (figuré) okrog prstov koga oviti
il tourne bien ses lettres dobro, lepo piše svoja pisma
tourner quelqu'un en ridicule osmešiti koga, norčevati se iz koga
tourner le sang, les sangs (figuré) pognati strah v kosti
tourner une sauce (krožno) mešati omako
tourner les souliers pošvedrati čevlje
tourner les talons peté pokazati, popihati jo
tourner la tête pogledati nazaj
tourner tout en mal vse v slabo obrniti
tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
tourner un pied de table stružiti nogo za mizo
verbe intransitif: tourner à l'aigre poslabšati se
tourner bien, mal dobro, slabo se obračati, se končati
tourner court nenadoma se ustaviti, spodleteti
tourner du côté de quelqu'un potegniti s kom, stopiti na njegovo stran
il tourne cœur srce je adut
la chance a tourné sreča se je obrnila, stvari so se spremenile
silence, on tourne! tišina, snemamo (film)!
cet enfant a mal tourné ta otrok je zašel na slaba pota, se je spridil
le temps tourne au froid vreme postaja hladno
le lait a tourné mleko se je skisalo, sesirilo
cela tournera à son honneur to mu bo v čast
tourner autour du pot hoditi kot mačka okrog vrele kaše, ne priti z besedo na dan, obotavljati se
la tête me tourne v glavi se mi vrti
tourner autour d'une femme vrteti se okrog ženske, dvoriti ji
il tourne sans cesse autour du ministre neprestano se vrti okrog ministra, išče njegovo naklonjenost, dobrohotnost
il tourne à tout vent on obrača plašč po vetru
tourner au tragique posta(ja)ti tragično, končati se tragično
tourner rond vrteti se okoli, familier dobro se končati
(populaire) tourner de l'œil omedleti
tourner de travers slabo se končati, ponesrečiti se, spodleteti
tourner à vide (automobilisme) teči prazen
j'au vu tout tourner vse se mi je zavrtelo pred očmi, postal sem omotičen
se tourner contre quelqu'un obrniti se proti komu, postati mu sovražen
je ne sais plus de quel côté me tourner ne vem več, kje se me glava drži
il se tourne et se retourne dans son lit obrača se sem in tja, premetava se v postelji
se tourner le pied zviniti si, spahniti si nogo
se tourner vers quelqu'un (figuré) obrniti se na koga (za pomoč, uslugo)

tràbuka ž (špan. trabuco) trabuka: pušiti -u; paliti -u prižgati trabuko

vela ženski spol bedenje, čutje; nočno delo; sveča, luč; bikoborba bikov rog

vela esteárica stearinska sveča
vela de sebo lojena sveča
encender (apagar) la vela prižgati (ugasiti) luč
en vela bedé, bedeč
entre cuatro velas (fig) v krsti, mrtev

vžigálica match

švedska, varnostna vžigálica safety match
voščena vžigálica wax match, vesta
les za vžigálice wood for matches, match-wood
prižgati vžigálico to strike a match

vžigálica (-e) f fiammifero:
prižgati vžigalico accendere un fiammifero
škatlica vžigalic scatola, bustina di fiammiferi
stati kakor vžigalice starsene pigiati come acciughe
lesene vžigalice fiammiferi da cucina
kartonske vžigalice minerva
parafinske vžigalice cerini
švedske (varnostne) vžigalice fiammiferi svedesi (di sicurezza)

zelèn green, verdant; (nezrel) unripe, immature; (neizkušen) green (v at)

zelèn od zavisti green with envy
slep za zelèno barvo green-blind
zelèna krma green crop
zelèna luč (figurativno, dovoljenje) green light
prižgati zelèno luč (tudi figurativno) to give the green light
pri zelèni mizi at the green table
priti na zelèno vejo (figurativno) to make one's fortune, to begin to thrive (ali to prosper)
ne priti na zelèno vejo not to get on in the world
postati zelèn od jeze to turn green with vexation
zelène površine open spaces pl

zelèn (-êna -o)

A) adj.

1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde

2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età

3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia

B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli!

žaromét projecteur moški spol , réflecteur moški spol ; (avtomobilski) phare moški spol

žarometi proti megli phares antibrouillards
žarometi z zasenčeno (nezasenčeno) lučjo phares code (route ali pleins phares)
prižgati (ugasiti) žaromete allumer (éteindre) les phares

δαίω [Et. iz δαίϝω, δάϝ-jω prižgati. – Obl. cj. aor. δάηται, pt. aor. pass. δαισθείς, pf. δέδηα, plpf. ep. δεδήειν]. ep. poet. 1. act. za-, prižigam, palim; χώραν z ognjem pustošim, požigam. 2. med. = pass. (s pf. act.) gorim, plamtim, plapolam, οἰμωγή krik je nastal, se je razlegal, πόλεμος vojska se je vnela, ὄσσα δεδήει počil (raznesel se) je glas.

покуривать, покурить (včasih) kaditi, pokaditi;
давай покурим dajva prižgati

самовар m samovar;
поставить с. prižgati samovar

чиркать, чиркнуть (po)drgniti, prasniti;
ч. спичкой prižgati vžigalico