Franja

overspeed [ouvəspí:d] prehodni glagol
preveč gnati (motor)

overstaffed [óuvəstá:ft] pridevnik
ki ima preveč osebja

overstate [ouvəstéit] prehodni glagol
pretiravati; preveč poudarjati

overstock² [ouvəstɔ́k] prehodni glagol
napraviti preveliko zalogo, preveč napolniti
ekonomija preplaviti

overstrain² [ouvəstréin] prehodni glagol
prenapeti (živce)
figurativno pretiravati, preveč se truditi (o.s.)

overstudy [ouvəstʌ́di] prehodni glagol
preveč študirati

overstuffed [óuvəstʌ́ft] pridevnik
prenapolnjen, preveč tapeciran

oversubscribe [ouvəsəbskráib] prehodni glagol
ekonomija vpisati preveč (posojila)

oversubtie [óuvəsʌ́tl] pridevnik
preveč prefinjen; preveč prekanjen

overtime² [ouvətáim] prehodni glagol
fotografija preveč osvetliti

overweighted [óuvəwéitid] pridevnik
preobremenjen, preveč natovorjen

overwork² [ouvəwə́:k]

1. prehodni glagol
obremeniti z delom, izmučiti

2. neprehodni glagol
preveč delati, izmučiti se

overzealous [óuvəzí:ləs] pridevnik (overzealously prislov)
preveč vnet, preveč prizadeven

painty [péinti] pridevnik
preveč namazan, umazan od barve, prepoln barv

pasado minul, pretekel; prejšnji, nekdanji; suh (kruh); uvel; gnil, žaltav, smrdljiv; preveč kuhan; dolgočasen

pasado mañana pojutrišnjem
pasado de moda staromoden
pasado por agua mehko kuhan (jajce)
el año pasado preteklo leto
la semana pasada pretekli teden
una belleza pasada uvela lepota, nekdanja lepotica
muy pasado (dobro) prepečen

peigné, e [pɛnje] adjectif (po)česan, mikan; figuré preveč negovan; masculin tkanina iz česane volne, kamgarn

laine féminin peignée česana volna, česanka
mal peigné nenegovan

peint, e [pɛ̃, t] adjectif poslikan; zelo, preveč našminkan

papier masculin peint tapeta

per-nimius 3 (per in nimius) le (kar, sploh) prevelik; subst. n kot adv. pernimium le (kar, sploh) preveč: nimium inter vos, Demea, (non quia ades praesens dico hoc) pernimium interest Ter., haec interpretatio perdura et pernimium severa est Pap. (Dig).; v tmezi: potis sum nunc unum? et quod tibi dicendum hic siet, tu quoque per parce, nimium: non laudo Ter.

per-urbānus 3 (per in urbānus)

1. zelo olikan, zelo vljuden; zelo dovtipen: Torquatus … toto genere perurbanus Ci., Lucillius et doctus et perurbanus Ci.

2. (v slabš. pomenu) velikomesten, preveč (pretirano) vljuden, „malomeščanski“ (naspr. rusticus): hi perurbani Ci. ep.

pinguitūdō (pinguetūdō) -inis, f (pinguis)

1.
a) tolstost, tolščobnost, salo, tolšča, maščoba, maščobnost, mast: sus usque adeo pinguitudine crescere solet Ca., quae res non modo pinguitudinem efficiunt, sed etiam carnis iucundum saporem Varr., nihil pinguitudinis efficit (sc. pullis) Col., in corde summo pinguitudo quaedam est laetis extis Plin., donec pinguitudo similis oleo fluat Plin., murenas flutas, quod eae in summa aqua prae pinguitudine flutentur Macr.
b) mastnost, oljnatost: quod pinguitudini eius calx commixta … non potest rimis inarescere Vitr., ἐλαιῶδες tenue, subalbidum, quasi unctum, colore atque pinguitudine oleo albo non dissimile Cels., omnia (sc. corpora arborum), quae resinam ferunt, nimia pinguitudine in taedam mutantur Plin.
c) mastnost = rodovitnost, plodnost zemlje, tal: deinde soli quoque pinguitudinem, quae nisi adest, quamvis validissimam vitem celeriter necabimus Col., omnis pinguitudo terrae ad eum (sc. inferiorem agrum) decurrit Ulp. (Dig.).

2. metaf.
a) preživ(ahn)ost barv, preveč kričeče barve, prekričavost barv: in Samo quod nascitur, eo non utuntur pictores propter nimiam pinguitudinem Plin.
b) debelost, širokost, okornost, nespretnost, grobost izgovarjanja (naspr. exilitas): quarundam enim vel exilitate vel pinguitudine nimia laboramus Q.
c) gostost: mellis Th. Prisc.