Franja

ventilare

A) v. tr. (pres. vēntilo)

1. agr. vejati

2. pren. načeti, načenjati; sprožiti, sprožati; pretresti, pretresati; rešetati (predlog)

3. ventilirati; zračiti, prevetriti

4. med. predihati (pljuča)

5. ekst. delati si veter

B) v. intr. knjižno (sventolare) vihrati

ventilieren ventilirati, zračiti; figurativ ein Problem: pretehtati, pretresti

verberate [və́:bəreit] prehodni glagol
(redko) stresti, pretresti; udariti, tolči

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

zbuciumá zbúcium

I. vr./vt. vznemirjati (se), biti v skrbeh, razburiti (se)

II. vt.

1. pretresati, pretresti

2. razburkati

zguduí zgúdui vt./vr.

1. tresti (se), stresti (se), zatresti (se), (za)majati (se)

2. pretresti

zrahljáti -am
1. razrahliti, rahliti: zrahljati zemljo
2. pretresti: zrahljati posteljo
3. olabaviti, razlabaviti: zrahljati podbradnik; zrahljano prijateljstvo
razlabavljeno prijateljstvo; ima zrahljane živce
trpi od živčane preosjetljivosti (-se-)

встряхивать, встряхнуть stres(a)ti, pretres(a)ti;

вытрясать, вытрясти iztres(a)ti, pretres(a)ti;
в. карман porabiti ves denar;
в. пыль из платья izprašiti obleko;
в. душу (lj.) utruditi s tresenjem (pri vožnji po slabi cesti), zastrašiti z grožnjami

обговори́ти -ворю́ док., pretrésti -trésem dov.

обсуждать, обсудить presojati, presoditi, pretehtat(va)ti, obravnavati, pretresati, pretresti;
о. положение дел posvetovati se o položaju

перетрясать, перетрясти² pretresati, pretresti

перетряхивать, перетряхнуть pretresati, pretresti

сотрясать, сотрясти stresati, stresti, pretresti

compingō² -ere -pīnxī -pictum (cum in pingere) poslikati, posmehljivo = malenkostno pretresti, ograjati: ineptiae, quibus aliena carmina compinxit Sen. ph.

durchschütteln¹ delno pretresti

ìstruckati se -ām se pretresti se: istruckati se na rđavim kolima, na rđavom putu, po rđavu putu

ìstruskati se -ām se pretresti se: istruskati se na rđavim kolima, po rđavu putu

ìzdrndati -ām
I.
1. izmikati: izdrndati vunu
2. ekspr. slabo zaigrati: izdrndati na klaviru
II. izdrndati se
1. pretresti se: izdrndati se na kolima, na rdavu putu
2. ekspr. izklepetati se: hoćeš li se ti ikad izdrndati

ìzdrōncati se -ām se dial. pretresti se, zguncati se: izdroncati se na kolima