Franja

prestópati (-am) | prestopíti (-im)

A) imperf., perf.

1. passare; varcare (il confine)

2. cambiare (mezzo di trasporto)

3. (v drugo vero) abbracciare un'altra religione, convertirsi a un'altra religione; (k drugi stranki) passare a un altro partito:
šport. prestopiti v drugi klub passare a un'altra squadra

4. (kršiti, prekršiti) violare (le leggi)

5.
prestopiti, prestopati bregove straripare, tracimare; allagare
prestopiti prag varcare la soglia
prestopiti vse meje esagerare, eccedere, oltrepassare la misura, superare i limiti

B) prestópati se (-am se) | prestopíti se (-im se) imperf., perf. refl. battere, pestare i piedi, scalpicciare

prestópati glej prestopiti

prevŕnuti prèvr̄nēm
I.
1. prevrniti: prevrnuti čašu, lonac, stolicu
2. obrniti: prevrnuti odijelo
3. obrniti, prekopati, preorati: prevrnuti još jedan komadić zemlje te je zasaditi lozom
4. obrniti: prevrni listove svjetske istorije
5. narobe obrniti: cijelu sam kuću prevrnuo, a ništa nisam našao
6. zaviti: prevrnuti oči, očima
7. prevrnuti što na glavu obrniti kaj na glavo; prevrnuti kome tanjir, sahan ne pustiti komu jesti; prevrnuti kome džepove oropati, oskubsti koga; prevrnuti vjerom prestopiti v drugo vero; prevrnuti kome pamet zmešati komu pamet; prevrnuti jezik, jezikom spregovoriti
II. prevrnuti se
1. prevrniti se: čamac se prevrnuo
2. obrniti se: prevrnuti se u grobu
3. prekucniti se: prevrnuti se na glavu
4. sprevreči se: vrijeme se prevrnulo
5. cikniti: vino se prevrnulo

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

prōd-eō -īre -iī -ītum (prōd [gl. pod prō] in īre)

I.

1. (pr)iti ven, iziti (izhajati), vrniti (vračati) se, pri(haja)ti, iti, stopiti (stopati) iz česa, kam: candidato consulari obviam prodiere multi Ci. Z izraženim izhodiščem: ex portu C., ab antro O., de rupe Auct. b. Afr., utero O.; z nakazano smerjo: foras Pl., Ph., nemo huc prodit Ter., ad colloquium C., in funus Ter., Varr. iti za pogrebom, in turrem Sen. ph., in publicum prodire Ci., Iust. ali samo prodire Ter., L. javno se (po)kazati; occ. javno nastopiti (nastopati): Pl., in scaenam Ci., N., Suet. na odru, in contionem populi N. v zboru, na zborovanju, na skupščini, si testis (kot priča) prodierit Capito Ci.

2. metaf. (po)kazati se, pojaviti (pojavljati) se, na dan priti (prihajati), na dan (na svetlo) stopiti (stopati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: prodit bellum O., aurum prodierat O., eloquentia prodiit in lucem Ci., iuvenum prodis publica cura H., prodis ex iudice Dama H. postajaš iz (sodnika, porotnika =) svobodnjaka suženj. —

II.

1. naprej se pomakniti (pomikati), naprej iti: longius C., columbae prodeunt volando V. letijo dalje, p. in proelium C., ad fauces C. (o ladjah); pren.: est quādam prodire tenus H. (pr)iti (prodreti) do kod (do neke meje), p. extra modum Ci. prestopiti (prestopati) mero, ne ad extremum prodeatur Ci. da se ne zaide v skrajnost, consuetudo et serpere et prodire (prodirati, širiti se) coepit Ci.

2. metaf.
a) o rastl. na dan pri(haja)ti, pojaviti (pojavljati) se, pognati (poganjati) kali, (vz)kliti, (vz)kaliti, vznikniti (vznikati), (z)rasti, pognati (poganjati) iz česa, od kod: Varr., O., Col., Plin.
b) o solzah pojaviti (pojavljati) se, pri(haja)ti, izvirati: lacrimae saepicule de gaudio prodeunt Ap.
c) o vzpetinah, štrlinah (naprej) moleti, izstopati štrleti, strčati: immodico prodibant tubere tali O., rupes prodit in aequor V., in angulos prodeunte rostro Plin.

Opomba: Vulg. fut. I prodiet, prodient: Eccl.; star. prodinunt = prodeunt: Enn. ap. Fest.

regorger [rəgɔrže] verbe intransitif razliti se

regorger de imeti v preobilici, prekipevati od, kipeti od
ce liquide regorge ta tekočina se razliva
regorger de richesse plavati v obilju
regorger de santé kipeti od zdravja
regorger sur ses rives prestopiti bregove

Rúbikon (italijanska reka) Rubicon moški spol

prestopiti Rubikon (figurativno) franchir le Rubicon

Rúbikon

prestopiti Rubikon (fig) pasar el Rubicón

run over prehodni glagol & neprehodni glagol
povoziti; preleteti, hitro prebrati, preiti, bežno, leté pregledati, z očmi preleteti; teči čez, razliti se, biti prepoln

to run over one's accounts pregledati svoje račune
full to running over čez rob poln
to run over to prestopiti k, preiti k

salvar rešiti; odrešiti; prihraniti; prehoditi, preleteti; povzpeti se na; dominirati

salvar un foso preskočiti jarek
salvar de un peligro rešiti iz nevarnosti
salvar grande distancias pustiti za seboj (preleteti) velike razdalje
salvar el umbral prestopiti prag
salvar de un salto preskočiti
de dos brincos salvó la escalera z dvema skokoma je bil na vrhu stopnic
salvarse rešiti se
salvarse huyendo rešiti se z begom
sálvese quien pueda reši se, kdor se more

scandō -ere, scandī, scānsum (prim. skr. skándati zažene (zaganja) se, skoči (skače), gr. σκάνδαλον zanka pri pasti, „tisto, kar se sproži“)

1. intr. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, navzgor (kvišku) (s)plezati, (navzgor) stopiti (stopati): PAC. AP. NON., Q., PLIN. idr., cum scandit et instat LUCR., scandens in aggerem hostis L., scandere in arces Tarpeias, in domos superas O., per coniuncta aedificia, super testudinem T., ad apparatūs spectationem VITR., feles scandit ad nidum volucris PH.; pesn.: scandens arx PR. dvigujoč se, visok; metaf. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, vznesti (vznašati) se, povzdigniti (povzdigati, povzdigovati) se: timor et minae scandunt eodem quo dominus H., supra principem T., in maius AMM.

2. trans. vzpe(nja)ti se, povzpe(nja)ti se, (z)lesti, (s)plezati, stopiti (stopati), zakoračiti (zakorakati), iti (priti) na kaj: oras ACC. AP. NON., mālos CI., arcem L., muros L., V., equum V. sesti na, zajahati, zajezditi, cubile PR., dum Capitolium scandet ... pontifex H., Capitolia curru LUCAN. voziti (peljati) se na Kapitol, puppim VAL. FL., foros (na ladijski krov) T., parentis regna (= proti nebu) H. (o Gigantih); šalj.: alia (sc. littera) aliam scandit PL. čepi (ždi, sedi) na drugi; v pass.: scanditur scalis tectum PLIN.; pren.: scandit aeratas vitiosa naves cura H.; metaf.: gradūs aetatis scandere adultae LUCR. zakorakati, zakoračiti, prestopiti, versūs slovničarji = meriti, razmerjati stopice, skandirati; iron.: scandere qui nescis, versiculos laceras CL. (o obolelem za podagro (protinom), o kostoboljcu).

schimbá schímb vt./vr.

1. menjavati, zamenjevati, zamenjati
□ a schimba hainele preoblačiti (se), preobleči (se)
□ a schimba pantofii preobuvati (se), preobuti (se)
□ a schimba trenul prostopati, prestopiti

2. spreminjati, spremeniti

Schwelle, die, (-, -n) Baukunst, Architektur, Technik, Eisenbahn, psychologisch: prag; Geographie gruda; an der Schwelle na pragu; den Fuß über die Schwelle setzen prestopiti prag; von der Schwelle weisen vreči čez prag (koga), pokazati vrata (komu)

schwenken obrniti, obračati; nach links, rechts: (sunkovito) obrniti/zaviti; mit etwas schwenken mahati z; ins andere Lager schwenken prestopiti v drug tabor; Fleischstücke: sautirati; in Butter, Fett, Öl: pretresati nad ognjem; in Wasser: oplakiniti, splakniti

Seite², die, (-, -n) stran; plat; Mathematik stranica; Technik, figurativ bok; schwache Seite šibka plat, šibka točka; starke Seite močna točka, prednost; rechte Seite bei Stoffen: lice;
an: Seite an Seite z ramo ob rami;
auf: auf der einen Seite, auf der anderen Seite po eni plati, po drugi plati; auf die Seite bringen spraviti stran, dati na stran; auf die Seite legen dati na stran; etwas auf die Seite schaffen spraviti (kaj) zase; jemanden auf die Seite schaffen spraviti (koga) s poti (ubiti); auf jemandes Seite stehen biti na (čigavi) strani; auf seine Seite bringen pridobiti zase; sich auf jemandes Seite schlagen prestopiti h komu, pridružiti se komu; sich auf die faule Seite legen lenariti;
nach: nach allen Seiten na vse strani;
von: von seiner Seite z njegove strani, od njega; von der Seite ansehen gledati od strani, figurativ gledati postrani; nicht von der Seite weichen na zapustiti niti za trenutek;
zu: zur Seite stehen stati ob strani

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

sōglia f (pl. -glie)

1. prag; ekst. vrata, vhod:
oltrepassare, varcare la soglia prestopiti prag, vstopiti

2. ekst. prag; začetek:
soglia del dolore fiziol. prag bolečine
soglia glaciale geogr. ledeniški prag
soglia di udibilità fiz. slušni prag
essere alla, sulla soglia della vecchiaia biti na pragu starosti
la primavera è alle soglie pomlad je tu

strán (-í) f

1. lato, fianco, parte:
desna stran ceste lato destro della strada

2.
stran neba punto cardinale
štiri strani neba i quattro punti cardinali

3. (vsaka od obeh površin, ki omejujejo telo) lato, faccia:
prednja, zadnja stran hiše la facciata, il retro della casa
prednja, zadnja stran bankovca, medalje il diritto, il rovescio della banconota, della medaglia
prava, narobna stran blaga il dritto, il rovescio della stoffa

4. časn., lit. pagina:
kulturna, športna stran časopisa la pagina culturale, sportiva del giornale
knjigo odprite na strani 100 aprite il libro a pagina 100

5. (izraža položaj, lego česa) parte (destra, sinistra); destra, sinistra:
na desni strani hiše je vrt sulla destra della casa c'è il giardino
veter je pihal z zahodne strani il vento soffiava da ovest
ogledoval si je avto od vseh strani guardava l'auto da tutte le parti, da ogni lato

6. aspetto; lato:
pravna, finančna stran zadeve l'aspetto giuridico, finanziario della faccenda
jemati kaj s smešne strani guardare a qcs. dal lato comico
po tehnični strani dober izdelek un prodotto tecnicamente ineccepibile

7. na eni strani ... na drugi strani; po eni strani ... po drugi strani da una parte... dall'altra:
na eni strani zdravilo pomaga, na drugi (strani) škoduje la medicina da una parte è di aiuto, fa bene, dall'altra fa male

8. (za izražanje sorodstvenega razmerja) per parte di:
po očetovi strani je Italijan per parte di padre è italiano

9. (oseba, skupina z drugačnim ciljem) parte:
nobena stran noče prva popustiti nessuna delle parti vuole cedere per prima
dokazi nasprotne strani le prove della parte avversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to je druga stran medalje è un altro paio di maniche
knjiž. obrniti novo stran v zgodovini voltare una pagina nuova della storia
pren. od strani kaj izvedeti venir a sapere indirettamente, per via indiretta
adm. dobiti odobritev s strani pristojnega organa avere l'assenso (da parte) dell'organo competente
pog. dati na stran mettere da parte, in disparte
pog. šalo na stran scherzi a parte
evf. iti na stran andare al gabinetto, defecare
pren. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran la fortuna gli è stata favorevole, hanno vinto loro
zadolžiti se na vse strani indebitarsi con tutti
nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran è senza pari
biti, držati se na strani, ob strani tenersi in disparte; non collaborare
pustiti neko vprašanje ob strani non trattare, non discutere un problema
pren. stati komu ob strani aiutare, appoggiare qcn.; fiancheggiare
star. mahniti jo na kraško stran andarsene sul Carso
obrniti kaj na smešno stran buttarla in ridere
biti na čigavi strani, na strani koga stare, mettersi, tenere dalla parte di qcn.; prendere le parti di qcn.
prestopiti na čigavo stran, na stran koga passare dalla parte di qcn.

šólski (-a -o) adj.

1. di, della scuola; scuola; scolastico, scolare, didattico:
šolska leta età scolare
šolski zvonec campanello della scuola
šolska klop banco di scuola
šolska tabla lavagna
šolska torba cartella
šolska televizija telescuola
šolska ura ora di lezione
šolska malica refezione scolastica
šolski sluga bidello
šolski ravnatelj direttore didattico
šolsko leto anno scolastico
šolske počitnice vacanze
šolsko spričevalo pagella (scolastica)
šolski avtobus scuolabus
šolski center centro didattico
šolski okoliš bacino d'utenza
šolska ladja nave scuola
šolsko letalo aereo scuola

2. pejor. scolaresco, scolastico; didattico:
njeno recitiranje je preveč šolsko il suo modo di recitare è troppo scolastico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestopiti šolski prag andare a scuola per la prima volta
biti šolski primer česa essere un esempio classico di qcs.
šolski tovariš compagno di scuola
pog. drgniti šolske klopi andare a scuola; šalj. scaldare i banchi
poznati se iz šolskih klopi conoscersi dagli anni della scuola
šolska sestra religiosa (di ordine dedito all'insegnamento)
šolska naloga compito in classe
šolski nadzornik ispettore didattico
voj. šolski naboj cartuccia di esercitazione

tabor¹ moški spol (-a …) das Lager (tudi figurativno)
mladinski tabor das Jugendlager
socialistični tabor sozialistisches Lager
prestopiti v drug tabor ins andere Lager schwenken
sovražni tabor das feindliche Lager