Franja

húd bad; evil; (čas, doba) hard; (rana) bad, (občutljiva) sore; (jezen) angry; ZDA sore, mad

húda bolezen serious illness
húda bolečina great pain
húdi časi hard times pl
húd kašelj a bad cough
húd mraz a very severe frost
húd veter sharp wind
húda vročica (mrzlica) a virulent fever
húda vročina intense heat
húda ura thunderstorm
nič húdega sluteč unsuspecting
ta je pa že prehuda! this is outrageous!
delati húdo kri figurativno to create ill-feeling
nič húdega ti ne delam I do you no harm
nič húdega ne mislim (nočem) I don't mean any harm
nič húdega ni v tem there is no harm in it
ne bom ti naredil nič húdega I shall not hurt you
ona ima húd jezik she has a wicked (ali spiteful, malevolent) tongue
nič húdega ne nameravati (misliti) to mean no harm
nič húdega ne vidim v tem I don't see anything bad in it
biti húd na koga to be angry with someone, to be cross with someone, to be furious (ali mad) with someone
húd je name ZDA he is mad with me, VB he is angry with me
v najhujšem primeru at the worst; in the worst case
če pride do najhujšega if the worst comes to the worst
če bi se zgodilo najhujše if it comes to the worst
najhujše še pride the worst is yet to come
húdo (prislov) badly
toliko hujše! all the worse!; so much the worse
vedno hujše worse and worse
bodi pripravljen na najhujše! be prepared for the worst!
húdo se motiš there you are greatly mistaken
húdo mi je, da (ker) ne morem priti I feel sorry that I cannot come
ni tako húdo, kot je videti (figurativno) his bark is worse than his bite
húdo je z njim he is badly off, he is in a bad way, he is unwell
húdo (trda) je za denar money is scarce
saj ni tako húdo! it is not so bad (as you think)
mnogo húdega prestati (figurativno) to go through hell, to have a rough time

hump¹ [hʌmp] samostalnik
grba, grbina, griček, izboklina, holmec
britanska angleščina, sleng slaba volja, pobitost
ameriško, sleng tempo

šaljivo the Hump Himalaja, Alpe
to be over the hump prestati najhujše
it gives me the hump to me spravlja v slabo voljo

izmázati

izmázati koga iz to get someone out of
izmázati (se) iz zadrege to extricate oneself from a predicament
izmázati se (izvleči se, preboleti, srečno prestati) to pull through

kázen punition ženski spol , peine ženski spol , châtiment moški spol , correction ženski spol ; (globa) amende ženski spol

disciplinska kazen punition (ali peine) disciplinaire
smrtna kazen peine capitale (ali de mort)
telesna kazen peine corporelle, châtiment corporel
s kaznijo prepovedan défendu sous peine d'amende
kazen z izgubo prostosti peine privative de liberté
kazen izreči, naložiti infliger (ali prononcer) une peine (ali une condamnation)
prestati kazen purger (ali subir) sa peine

kázen punición f , castigo m ; jur pena f ; (kazenska sodba) condena f

telesna kazen castigo corporal
denarna kazen multa f, (sankcija) sanción f
disciplinska kazen corrección f disciplinaria
smrtna kazen pena f capital (ali de muerte)
za kazen za en castigo de
pod kaznijo prepovedano prohibido bajo pena de multa
odmera (mera) kazni aplicación f (grado m) de la pena
spregled kazni remisión f de la pena
poostritev kazni agravación f de la pena
ublažitev kazni atenuación f de la pena
poprejšnja kazen (jur) antecedente m penal
izvršitev kazni ejecución f (ali cumplimiento m) de la pena
sprememba kazni conmutación f de la pena
kazen z izgubo prostosti (jur) pena de reclusión, (zapor) encarcelamiento m, prisión f
prestati kazen (jur) cumplir condena
omiliti (poostriti, spregledati, naložiti) kazen atenuar (agravar, remitir, imponer) una pena

kríza crisis, pl crises; critical situation; turning point

prizadet od kríze crisis-ridden
finančna kríza financial crisis
gospodarska kríza trade depression, slump
ministrska kríza a cabinet crisis
politična kríza political crisis
bliža se kríza a crisis is approaching
svet je v gospodarski krízi the world economy is in a slump
prestati (prebresti) krízo to overcome (to weather) a crisis
iti skozi krízo to pass through a crisis
privesti do kríze to bring things to a head, to lead to a crisis
priti do kríze to come to a crisis
rešiti krízo to solve a crisis

krst¹ moški spol (-a …)

1. die Taufe, -taufe (odraslih Erwachsenentaufe, otrok Kindertaufe, s kropljenjem Taufe mit Besprengung, s potapljanjem Immersionstaufe, Submersionstaufe, z oblivanjem Taufe mit Übergießung, v sili Nottaufe, z vodo Wassertaufe; figurativno ladje Schiffstaufe); die Namengebung
zakrament svetega krsta das Taufsakrament

2.
figurativno ognjeni krst der Einstand, die Feuertaufe
prestati ognjeni krst die Feuerprobe bestehen
govorniški krst die Jungfernrede

kŕst (-a) m

1. rel. battesimo

2. ekst. pren. battesimo:
krst ladje battesimo della nave
letalski krst battesimo dell'aria
prestati ognjeni krst superare il battesimo del fuoco
pog. ne videti živega krsta non vedere anima viva

lucrō -āre -āvī -ātum (lucrum) (pri)dobi(va)ti si kaj, doseči (dosegati) kaj: quidquid ex nuptiis lucratum est Cod. I.; metaf.: quam multas tecum miserias lucraverim Pl. (?) sem moral prebiti (prestati).

mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
sentir mauvais smrdeti
en mauvaise compagnie v slabi družbi
en mauvais état v slabem stanju
pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
mauvais bruit masculin obrekovanje
mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
mauvaise foi féminin nezvestoba
mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
mauvaise herbe féminin plevel
mauvaise langue féminin strupen jezik
mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
mauvais œil masculin zél pogled, urok
mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
mauvaise récolte féminin slaba letina
mauvaise santé féminin slabo zdravje
mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
mauvaise tête féminin trmoglavec
mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
avoir mauvaise tête biti trmast
(familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
il fait mauvais slabo vreme je
faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
trouver mauvais ne odobravati
ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe

obnes|ti se [ê] (-em se)

1. dobro, slabo, še kar: ausfallen

2. (prestati preizkušnjo) sich bewähren, le človek: seinen Mann stehen/stellen

3.
Xu se (nekaj) obnese X hat mit (einer Sache) Erfolg
Xu se (nekaj) ne obnese dem X geht (etwas) schief/bringt (etwas) keinen Nutzen

ognjeni krst moški spol der Einstand, die Feuertaufe
prestati ognjeni krst die Feuerprobe bestehen

opération [-sjɔ̃] féminin, médecine operacija, operativni poseg; akcija, ukrep, postopek, ravnanje, posel; (osnovna) računska operacija

salle féminin d'opération operacijska dvorana
théâtre masculin d'opération bojišče
opération à la Bourse borzna operacija ali špekulacija
ligne féminin d'opération (militaire) fronta
familier (ironično) par l'opération du Saint-Esprit na skrivnosten način
opération financière, d'argent denarni posel
opération de nettoyage (militaire) operacija terenskega čiščenja
opération de police policijska akcija
opération de virement virmanska operacija
faire une opération (médecine) operirati
subir une opération podvreči se operaciji, prestati operacijo

pōno -ere, pf. stlat. po-sīvī (Pl.), klas. pŏ-suī, po-situm (iz *po-s(i)nō *po-znō (iz *po- [sorod. z ἀ-πό, prim. a, ab] in sinō)

I. z ohranjenim pomenom prepozicije

1.
a) postaviti (postavljati) za kom: post eos posuerat peditem Cu.
b) vznak (na hrbet) položiti, spustiti (spuščati), zlekniti (zlekovati): artus in litore V., corpus in ripā O., se toro O. (vznak leči), positus inter cervicalia minutissima Petr., Giton super pectus meum positus Petr.; pesn.: somno (dat.) (počivat) positae bestiae V., sic positum (sc. vitulum) in clauso linquunt V.
c) posaditi (posajati): positus in solio Cyri Cu. je sédel vznak na prestol, se je usedel na prestol, posito (rahlo (nazaj) posajen) magis rege quam effuso Cu.
d) položiti (polagati) na mrtvaški oder: toro componar positaeque det oscula frater O., positum corpus V.; evfem. shraniti (shranjevati) = pokopa(va)ti: corpus Lucr., Icti., aliquem patriā terrā V., ossa collecta in marmorea domo Tib., ossa collata in urnam auream in foro quod aedificavit sub columna posita sunt Eutr.
e) položiti (polagati), da(ja)ti komu v hrambo (varstvo): testamenti tabulas in aerario C., pecuniam apud tutorem Icti.
f) denar naložiti (nalagati): pecuniam in praedio Ci., nummos in faenore H.; metaf.: beneficium bene apud aliquem ponere Ci.
g) postaviti (postavljati) kje kot posvetilni (zaobljub(lje)ni) dar: Delphis tripodem N., loricas in fano Ci.
h) (za)staviti = za stavo da(ja)ti, v zastavo da(ja)ti kaj: anulum, pallium Pl., pocula V.; pesn.: caput periculo Pl. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ogrožati.
i) nazaj (po)gladiti, urediti (urejati), (po)česati: capillos, comas O.; pren.: ancoras V. zadaj spustiti (spuščati) = v dno zasaditi (zasajati), na dno spustiti (spuščati); metaf. (z)gladiti, zagladiti (zaglajati), pomiriti (pomirjati): Notus tollere seu ponere volt freta H.; refl. o samih vetrovih: cum venti posuere (so se polegli) omnisque repente resedit flatus V.

2. odložiti (odlagati): librum Ci., tunicam Ci., velamina de corpore O., arma C., L., onus uteri O. (po)roditi, ova O. (z)nesti; metaf. položiti (polagati), odložiti (odlagati), pustiti (puščati), opustiti (opuščati), popustiti (popuščati), znebi(va)ti se, izogniti (izogibati) se: vitia Ci., amores Ci., bellum S., curas L., metum O., ferocia corda V. srčne divjosti, vitam Ci. idr. pustiti življenje = izdihniti dušo, umreti, triumviri nomen T., in accusando aliquo tirocinium p. L. prestati (opraviti) preizkušnjo. —

II. pomen prepozicije je zbledel

1. da(ja)ti, položiti (polagati), (po)staviti; s samim abl. loci: simulacrum castris V.; z abl. in praep.: anulum in sede regiā Cu., epistulam in pulvino S., Diana posita (stoječa) in basi Ci., hasta posita pro aede Ci., ponere arma sub quercu V.; pesn. in z acc.: ponere stipitem in flammas O., omnia pone feros in ignes O.; pa tudi klas.: ponere ante oculos Ci., caput alicuius ante regis pedes Cu.; z adv.: hic verbenas ponite H., sellam iuxta ponere S., ponere pedem (vestigium) Ci., O., H. stopiti (stopati) kam, genu (genua) O., Cu. idr. spustiti se na koleno (kolena), poklekniti (poklekovati), scalas C. pristaviti (pristavljati), mensam H. postaviti (postavljati), edictum, libellos T. dati nabiti = razglasiti, izdati, signa posita (ki so stali) ad villas Ci.; pesn.: oscula in labellis Pr. pritisniti (pritiskati) na ustnice; metaf.: p. calculum izračunavati, (z)računati, preračuna(va)ti (gr. τὴν ψῆφον τιϑέναι): ut diligens ratiocinator calculo posito videt Col., ponatur calculus, adsint cum tabela pueri Iuv., cum imperio calculum ponere Plin. iun. poračunati, položiti račune. occ.
a) (po)saditi, nasaditi (nasajati), vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), (za)sejati: ille nefasto te posuit die, arbos H., semina, vites in ordine V., vitem ordine Ambr.
b) posvetiti (posvečevati): posita (posvečene, posvetilne, zaobljub(lje)ne darove) tollere C. (prim. I. 1. g), hic ponite lucida funalia H. položite kot posvečene darove, aurea ponetur mali felicis imago O., serta, sectos capillos O.
c) v užitek na mizo postaviti, servirati, postreči s čim: pavonem H., merum in gemmā O., cum cibo venenum L.
d) kak vojaški oddelek kje postaviti (postavljati), namestiti (nameščati), nastaniti (nastanjati), stacionirati: ibi praesidium ponit C., duas (sc. legiones) in Turonis ad fines Carnutum posuit Hirt.; metaf. koga kam prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati): aliquem sub curru solis H., modo me Thebis, modo ponit Athenis H.

2. (po)staviti, (se)zidati, (z)graditi, narediti (narejati, delati), napraviti (napravljati): aras, templa V., statuam Ci., tropaeum N., opera in capite molis Cu., tabernaculum Ci., domum, urbem in montibus V., Tibur H., Byzantium posuere Graeci T., fundamenta ponere Ci. temelj(e) položiti (polagati), tako tudi prima favis fundamina V., nidum H. delati, plesti, sestavljati, graditi, skladati; poseb. kot voj. t.t. castra ponere tabor postaviti (postavljati), utaboriti se: L., S., N. idr., loco iniquo, in proximo colle C., ad amnem, sub radicibus montis Cu., in agro Faesulano Ci.; occ. (o umetnikih) postaviti (postavljati), upodobiti (upodabljati), (na)slikati: Orphea in medio posuit V., ponere aliquam marmoream H. iz marmorja, hic saxo, ille coloribus sollers nunc hominem ponere, nunc deum H., ponere qui totum nescit H. ne znati ustvariti (predstaviti, prikazati) celote.
b) postaviti (postavljati) = ustanoviti (ustanavljati), določiti (določevati), uvesti (uvajati), da(ja)ti: leges Ci., H., praemia Ci., Ph., nomen (nomina) alicui Ci. vzde(va)ti, nade(va)ti, da(ja)ti, Liber pater ritūs posuit T.
c) postaviti (postavljati), namestiti (nameščati) koga za kaj: aliquem super armamentarium Cu. nad orožarno = za orožarja, aliquem custodem in frumento publico Ci., custodem in hortis N., aliquem in bello principem N. postaviti na čelo, Numidis (dat.) imperatorem S., alicui custodem C. dati, erant positi, ut caperent eum Ci.
d) metaf. (pred)postaviti ((pred)postavljati) = trditi, domnevati, reči (praviti), da je kaj: duo genera ponunt, deorum alterum, alterum hominum Ci., in oratione posuit animum advertere debere Arcadas N., pono satis in eo fuisse ingenii Ci., recte posuit rem publicam gratias agere posse Ci., pro certo ponere L., non videtur pro certo esse ponendum (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. očitno se ne more vzeti (jemati) za gotovo, očitno se ne da priti na čisto, positum sit (z ACI) Ci. naj velja za dognano, (pred)postavimo (vzemimo, recimo), da … —

III. metaf.

1.
a) v mislih postaviti (postavljati): pone ante oculos laetitiam senatūs Ci., verba ante facta S., in eius potestate fortuna posita est Ci. je v njegovih rokah, rem in medio ponere Ci. povedati, na znanje dati, sporočiti, tantum in eā arte Ci. toliko staviti na … ; occ.: religionem in fide Cu. zasnovati (utemeljiti) na zvestobi, virtutem in patientia N. iskati, praesidium in fugā, omnem spem salutis in virtute, auxilium in celeritate C. upati na kaj, nadejati se česa (od česa), spem in lege Ci. up(anje) staviti za zakon, zaupati v zakon, zanašati se na zakon, spem positam habere in re C. upanje imeti osnovano na čem, upanje temeljiti na čem, ponere in spem (z ACI) upanje staviti na kaj, zanašati se na kaj; pass. positum esse in re ali in aliquo stati, temeljiti na čem ali kom, odvisen biti od koga ali česa: certamen positum in virtute C., in uno Mario spes imperii ponebatur Ci., in te positum est, ut … Ci.
b) v kak namen porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati) čemu: totum diem in considerandā causā Ci., sumptum nusquam melius Ci., se totum in contemplandis rebus Ci., operam diligentiamque suam in petitione Ci.

2. v kako stanje, v kak položaj spraviti (spravljati): aliquem in culpā et suspicione Ci. koga okriviti in osumiti, aliquem in gratiā apud aliquem Ci. priljubiti, prikupiti koga komu, in illo fortunae gradu positus Cu. tako (o)srečen, eos in laude positos (slovite, sloveče, slavne) videmus Ci.

3. postaviti (postavljati), šteti med koga, imeti (šteti) za kaj: aliquem primum N., mortem in malis Ci., saltare in vitiis ponitur N., haec infamia ponuntur N. velja za … , utrosque in eodem genere praedatorum pono Ci., aliquid consolationis loco ponere Ci., plerique in parte tertiā Africam posuere S., haud in magno discrimine ponere L. ne imeti (šteti) za posebej važno, ne pripisovati posebnega pomena (posebne važnosti), in dubio ponere, utrum an … L. podvomiti, veteres inter ponetur honeste H.

4. našte(va)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): Plin., Suet. idr., hoc in oratione mea non pono Ci., cuius pauca exempla posui Ci., ponam in extremo, quid sentiam Ci., ut paulo ante posui Ci., hoc ipsum elegantius poni meliusque potuit Ci., cum in eis haec posuisset N., quam (sc. epistulam) ipsam melius est ponere, quam de ea plurimum dicere Vop., ponere vocabulum malā significatione Don. — Pt. pf. positus (pesn. postus) 3 v vseh pomenih tega glag., poleg tega pa še nix posita H. zapadli sneg, in positus pri krajevnih določilih = situs stoječ, ležeč: Roma in montibus posita Ci., Gallia sub septemtrionibus posita Ci., Delos in Aegeo mari posita Ci.

Opomba: Star. perf. posivi: Pl., posivimus: Pl., posiverunt: Ca., Ci., posiveris: Pl., Ca.; sinkop. pt. pf. postus: Lucr., Sil.

prebi|ti² (-jem) čas kje: verbringen; (prestati) durchhalten; (shajati) aushalten
čas, prebit v zaporu der Gefängnisaufenthalt

prebol|eti [é] (-im) medicina überstehen; figurativno (pretrpeti) durchmachen, (prestati) fertig werden mit, izgubo: hinwegkommen/hinwegsein über, verschmerzen
pomagati prebolti komu (jemanden) hinwegtrösten über

preizkús (-a) m prova, esperimento, saggio; esame, test:
prebiti, prestati nevaren preizkus superare una prova difficile
vzeti na preizkus assumere in prova
preizkus znanja prova, esame
pisni, ustni preizkus prova scritta, orale
fiz. obremenitveni preizkus prova di carico
mat. preizkus z devetico prova del nove
strojn. preizkus motorja collaudo
pren. preizkus moči braccio di ferro

preizkús examen m ; prueba f

preizkus z ognjem (hist) prueba del fuego
preizkus zavore verificación f del freno
preizkus prestati resistir la prueba

preizkúšnja épreuve ženski spol , essai moški spol , examen moški spol

preizkušnja moči in spretnosti tour moški spol de force
ognjena preizkušnja, preizkus z ognjem épreuve ženski spol du feu
strokovna preizkušnja expertise ženski spol
dati na preizkušnjo mettre quelque chose (quelqu'un) à l'épreuve
prestati preizkušnjo soutenir (ali subir) l'épreuve

preizkúšnja examen m , prueba f ; ensayo m

prestati preizkušnjo resistir la prueba