Franja

Zadetki iskanja

  • patassio m (pl. -si) toskansko hrup, hrušč; prepir, prerekanje, ravs
  • pelaza ženski spol prepir, spor
  • pelea ženski spol boj, bitka, vojna; prepir, spor; bikoborba

    armar una pelea prepir začeti
  • pendencia ženski spol prepir

    buscar pendencias iskati prepira
  • pīpulum -ī, n in pīpulus -ī, m (pīpāre) ječanje, cviljenje, čivkanje, cmerjenje: etiam voculas quoque eorum audivi tam dulcis, tam venustas, ut orationis tuae lepidum illum et liquidum sonum nescio quo pacto in utriusque pipulo adgnoscerem Fr., [... pipulum] … ploratus. P. F.; metaf. kreg(anje), prepir(anje), kričanje, (o)zmerjanje, oštevanje: nisi reddi mihi vasa iubes, hic pipulo te differam ante aedis Pl., in Aulularia: „Pipulo te differam ante aedis“, id est convicio, declinatum a pi[p]atu pullorum Varr.
  • pique [pik] féminin kopje, sulica; masculin pik (pri kartah); féminin, vieilli prepir, kreg(anje); (familier)

    lancer des piques à quelqu'un zbadati koga
    as masculin, dame féminin de pique pikov as, pikova dama
  • pleito moški spol pravda, sodni proces, sodna tožba; prepir

    pleito civil civilna pravda
    pleito criminal kazenska zadeva
    gastos de pleito pravdni stroški
    vista del pleito obravnava kazenske zadeve; predpreiskava
    armar (ali entablar) pleito prepir začeti
    en pleito sporen
    arreglar un pleito poravnati prepir
    conocer de un pleito odločiti v pravdi
    ganar (perder) el pleito dobiti (izgubiti) pravdo
    hacer (ali prestar) pleito homenaje opravljati vazalsko dolžnost
    poner a pleito spodbijati, oporeči
    poner pleito vložiti tožbo (a proti)
    seguir un pleito imeti pravdo s kom
  • polemic [pəlémik]

    1. pridevnik (polemically prislov)
    polemičen, prepiren

    2. samostalnik
    polemika, prepir (peresni); polemik
  • polémica ženski spol polemika, prepir
  • porfía ženski spol prepir, pričkanje; vnema; trdovratnost; vsiljivost

    a porfía (kot) za stavo, z veliko vnemo, brž ko brž
  • prénje s prepir, spor, pravda
  • prèpīrka ž prepir, prerekanje, pričkanje, preklanje: primiti što bez -e brez prerekanja
  • proelium -iī, n (verjetno iz *pro-du̯oiliom, prim. bellum < *du̯ellom)

    1. borba, boj, bitka, bitva, spopad, napad, bòr: Pl., T., Iust., Pr., Suet. idr., equestre C., terrestre, navale N. bitka na kopnem (kopenska bitka), bitka na morju (pomorska bitka), singulare Aus. dvoboj, proelium facere Ci., C. idr. spopasti se, udariti se, proelium facere in manibus S. bojevati se iz bližine (od blizu), proelium committere (gl. committō), proelium audere T. tvegati spopad, proelium inire cum aliquo L. spustiti se s kom v dvoboj, proelio (na spopad, na boj, k spopadu, k boju) hostem lacessere C.; (o živalih, vetrovih): cui (sc. haedo) frons turgida cornibus primis … proelia destinat H., illi (sc. tauri) proelia miscent V., proelia dant cervi V., magno discordes aethere venti proelia ceu tollunt animis et viribus aequis V.; metaf. boj z besedami, besedni spopad, besedni dvoboj, besedovanje, prepir(anje), prerèk, prerek(anje), prekarjanje, glasno nasprotovanje, glasno nestrinjanje (nesoglašanje), medsebojno oštevanje, sporek(anje): proelia meā causā sustinere Ci. ep., non bene, si tollas proelia, durat amor O., proelia committere voce O.; šalj. o boju z jedmi: quid cessamus proelium committere Pl. lotiti se jedi; v obscenem pomenu: nos contra angusto versamus proelia lecto Pr., Veneris Ap.

    2. meton.
    a) boj = vojna: eventus proelii, adversum Siciliae proelium, reparare proelium Iust., proelium, quod Camilli ductu gestum est Front., proelium Marcomanicum Vop.
    b) = del vojske ali bojišča, vrsta, red: in laevo proelio periere Amm.
    c) proelia = borci, vojaki, vojščaki, bojevniki, bojniki, voji: armigera proelia sevit humo Pr., agricolam infandis condentem proelia sulcis expediam Stat.
  • pugna ženski spol prepir, boj

    estar en pugna (con) biti v nasprotju (z)
  • pūgna -ae, f (retrogradna tvorba iz pūgnāre)

    1. borba s pestmi, boks(anje), bitje, tolčenje, pretep(anje), tépež, tepênje, tepéžka, pretep: geminum pugnae proponit honorem V., nonnumquam (sc. in conviviis) res ad manus atque ad pugnam vocabatur Ci.

    2. boj, bitka, bitva, bitev, spopad: S., H., T. idr., diuturnitate pugnae hostes defessi proelio excedebant C., pugna equestris Ci., pedestris V., navalis N., Ci. ep., Leuctrica, Pharsalica Ci., Marathonia N., Cannarum, Trasumeni L. pri Kanah, ob Trazumenu, pugnam pugnare, facere, committere, capessere, edere, ciere, concitare, inter se conserere, incipere, instaurare, inire, restituere itd. (gl. dotične glag.); tudi = dvoboj: dictator … pugnam laudibus tulit L., pugna singularis Macr. dvoboj.

    3. bojna igra, borba: spectare quinquennem Graia Elide pugnam O.

    4. metaf.
    a) boj, spopad (poseb. z besedami), (učena) pravda, prepir: doctissimorum hominum Ci., litterarum Plin. učenjakov, quas ego pugnas, quantas strages edidi Poeta ap. Ci., pugna adversus dolorem Gell.
    b) zvijačno dejanje, zvijača, zvijačnost, prevara, lèst, zvijačen dogodek (pripetljaj), (zvijačna) nagoda: pugnam dare Pl., Ter. zvijačno jo zagosti (komu).
    c) spolno občevanje, spolna združitev, seks(anje): o quae proelia, quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit nimbis ebria Nicerotianis! Mart.

    5. meton.
    a) bojna vrsta, bojna razvrstitev (ureditev, razporeditev), bojni red: pugnam mutare Cu., ordinata per principes hastatosque ac triarios pugna L., consules cornua tenuerunt, Servilio media pugna tuenda data est L.
    b) boj = vojna: non Siciliae illis adversa pugna in ore est, sed Graeciae victoria Iust.
  • quarrel1 [kwɔ́rəl] samostalnik
    prepir, spor (with s, z; between med)

    to find quarrel in a straw biti prepirljiv, iskati dlako v jajcu
    to have no quarrel with ne imeti povoda za prepir, ne imeti kaj zameriti
    to make (ali patch) up a quarrel pomiriti se, izgladiti spor
    to pick (ali seek) a quarrel with zanetiti prepir
    it takes two to make a quarrel za prepir je treba dveh
  • querella ženski spol (pri)tožba; prepir, spor

    formular una querella (criminal) por robo vložiti tožbo zaradi kraja
    están siempre en querella vedno so si v laseh
  • querelle [kərɛI] féminin prepir, spor

    querelle conjugale, de ménage zakonski prepir
    querelle d'Allemand spor, prepir brez vzroka
    chercher une querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
    se prendre de querelle avec quelqu'un spreti se s kom
    épouser, embrasser la querelle de quelqu'un držati s kom, biti na strani koga (v sporu)
  • querelle tujka franc. f invar. (dolgotrajen) spor, prepir
  • questione f

    1. problem, vprašanje:
    risolvere una questione rešiti vprašanje
    la questione meridionale problem (italijanskega) juga

    2. spor, sporno vprašanje; pravda:
    questione bizantina pren. dlakocepstvo
    questione di lana caprina pren. pravda o oslovi senci
    questione pendente pren. odprto, nerešeno vprašanje
    il caso in questione sporna zadeva
    il nodo della questione bistvo spora, problema
    comporre la questione rešiti sporno zadevo
    essere ancora in questione ne biti še rešeno

    3. prepir; ekst. pravda:
    avere una questione con qcn. spreti, prepirati se s kom
    sono in questione per l'eredità pravdajo se za dediščino