Franja

pogodb|a [ó] ženski spol (-e …) pravo der Vertrag (pisna schriftlicher, in Schriftform, ustna mündlicher Vertrag, Verbalvertrag); mednarodna: der Vertrag, das Abkommen, der Pakt; -vertrag (avtorska Urhebervertrag, darilna Schenkungsvertrag, dedna Erbvertrag, delovna Dienstvertrag, Arbeitsvertrag, delovršna Werkvertrag, Werklieferungsvertrag, dobavna Liefervertrag, družbena Gesellschaftsvertrag, državna Staatsvertrag, ekskluzivna Exklusivvertrag, fiduciarna Treuhandvertrag, garancijska Garantievertrag, kolektivna Kollektivvertrag, Lohntarifvertrag, komisijska Kommissionsvertrag, konsenzualna Konsensualvertrag, kupna Kaufvertrag, ladjarska Befrachtungsvertrag, licenčna Lizenzvertrag, menjalna Tauschvertrag, mirovna Friedensvertrag, monetarna Münzvertrag, najemna Mietvertrag, na novo sklenjena Neuvertrag, navidezna Scheinvertrag, okvirna Rahmenvertrag, o angažmaju umetnika Verpflichtungsvertrag, o delu Arbeitsvertrag, o dosmrtni renti Leibrentenvertrag, o izročitvi storilcev kaznivih dejanj Auslieferungsvertrag, o izvrševanju del Werkleistungsvertrag, o leasingu Leasingvertrag, Pachtvertrag, o pozavarovanju Rückversicherungsvertrag, o skladiščenju Lagervertrag, o trgovskem zastopstvu Handelsvertretervertrag, o varstvu Schutzvertrag, o vzdrževanju Wartungsvertrag, o zakonski zvezi Ehevertrag, o zakupu lovske pravice Jagdpachtvertrag, pooblastilna Mandatsvertrag, posebna Sondervertrag, posojilna Darlehensvertrag, Kreditvertrag, posredniška Maklervertrag, predhodna Vorvertrag, prevozna Frachtvertrag, pridelovalna Anbauvertrag, procesnopravna [Prozeßvertrag] Prozessvertrag, realna Realvertrag, stara/že obstoječa Altvertrag, stranska Nebenvertrag, špedicijska Speditionsvertrag, tajna Geheimvertrag, tarifna Tarifvertrag, trgovska Handelsvertrag, učna Ausbildungsvertrag, Lehrvertrag, uvozna Einfuhrvertrag, Importvertrag, varčevalna Sparvertrag, vzorčna najemna Mustermietvertrag, začasna Übergangsvertrag, zakupna Pachtvertrag, založniška Verlagsvertrag, zastavna Pfandvertrag, zavarovalna Versicherungsvertrag)
čarterska pogodba pomorstvo die Charterpartie
mednarodne pogodbe: pogodba o nenapadanju der Nichtangriffspakt, das Gewaltverzichtsabkommen
pogodba o omejitvi jedrskega orožja der Atomwaffensperrvertrag
pogodba o pomoči der Beistandsvertrag
pogodba o pridruženem članstvu EU der Assoziationsvertrag
pogodba o prijateljstvu der Freundschaftsvertrag
pogodba o recipročnosti der Gegenseitigkeitsvertrag
Rapallska pogodba der Rapallovertrag
skrbniška pogodba das Treuhandabkommen
Versajska mirovna pogodba Versailler Vertrag
Pariške pogodbe množina Pariser Abkommen množina
sklenitev pogodbe der [Vertragsabschluß] Vertragsabschluss, [Geschäftsabschluß] Geschäftsabschluss, der [Abschluß] Abschluss, tarifne: [Tarifabschluß] Tarifabschluss
izpolnitev pogodbe die Vertragserfüllung
kršitev pogodbe der Vertragsbruch, die Vertragsverletzung, mirovne: Friedensbruch
odstop od pogodbe der Vertragsrücktritt
osnutek pogodbe der Vertragsentwurf
sprememba pogodbe die Vertragsänderung
tožba na razveljavitev pogodbe die Wandelungsklage
pristop k pogodbi der Vertragsbeitritt
zvestoba pogodbi die Vertragstreue
s pogodbo določiti: vertraglich
imeti pogodbo z unter Vertrag stehen (bei)
prelomiti/prekršiti pogodbo vertragsbrüchig werden
v skladu s pogodbo vertragsmäßig
v nasprotju s pogodbo vertragswidrig
skleniti pogodbo einen Vertrag schließen/abschließen/unterzeichnen
podoben pogodbi vertragsähnlich ➞ → kolektivna pogodba

pogódba convention ženski spol , accord moški spol , marché moški spol , contrat moški spol , transaction ženski spol , traité moški spol , pacte moški spol , arrangement moški spol , alliance ženski spol , acte moški spol

pogodba o miru, o premirju, o prijateljstvu (zavezništvu) traité de paix, d'armistice, d'amitié
pogodba o nenapadanju pacte de non-agression
pogodba o zvezi traité d'alliance
po pogodbi, ustrezno pogodbi suivant (ali selon, d'après) le contrat, conformément au contrat
darilna, delovna, družbena pogodba contrat de donation, de travail, social
gospodarska, plačilna, trgovinska pogodba accord économique, de paiement, commercial
kolektivna, zavarovalna pogodba contrat (ali accord) collectif, d'assurance
pogodba o kulturnem sodelovanju accord culturel
kupna, prodajna pogodba contrat d'achat, de vente
mednarodna pogodba convention internationale, accord international
najemninska pogodba contrat de louage (ali de location, de fermage), bail moški spol
zasebna pogodba acte sous seing privé
ženitovanjska pogodba contrat de mariage
odpoved, sklenitev pogodbe résiliation ženski spol (ali rupture ženski spol) d'un contrat, conclusion ženski spol (ali signature ženski spol) d'un contrat
potrditev, proglasitev veljavnosti pogodbe validation ženski spol d'un contrat
predmeti pogodbe faits moški spol množine d'un acte
veljavna pogodba contrat valide
kršiti (ali prelomiti), obnoviti, razveljaviti pogodbo enfreindre (ali rompre), renouveler, résilier (ali dénoncer, annuler) un contrat
pogajati se o pogodbi négocier un traité (ali un accord)
razdreti pogodbo o kupčiji rompre un marché
sestaviti pogodbo dresser (ali rédiger) un contrat
odpovedati, podpisati, ratificirati pogodbo dénoncer, signer, ratifier un traité (ali un accord, un contrat, une convention)
skleniti pogodbo conclure (ali passer) un contrat (ali un traité, un accord), faire un pacte

pogódba contrato m ; pacto m ; tratado m

po pogodbi, ustrezno pogodbi según (lo estipulado en) el contrato; por contrato
darilna (delovna, dobavna, najemna) pogodba contrato de donación (de trabajo, de entrega ali de suministro, de alquiler ozir. de arrendamiento)
nenapadalna pogodba pacto m de no agresión
mirovna pogodba tratado m de paz
sklenitev (odpoved, kršitev ali prelomitev) pogodbe celebración f ali conclusión f (rescisión f, infracción f ali ruptura f) de un contrato
kršitelj pogodbe infractor m del contrato
skleniti pogodbo concluir (ali hacer ali celebrar ali concertar) un contrato
obnoviti (odpovedati, razveljaviti, kršiti ali prelomiti) pogodbo renovar (rescindir, anular, romper ali infringir) un contrato
nasproten pogodbi contrario al contrato, incompatible con el contrato

pòst jeûne moški spol, (religija) carême moški spol

popoln post jeûne complet
imeti postne pridige (religija) prêcher le carême
prelomiti post rompre le jeûne (ali le carême)

pòst (pôsta) m

1. rel. digiuno; giorno di digiuno, tempo di digiuno:
držati se posta osservare il digiuno
prelomiti post rompere il digiuno

2. pren. digiuno, astinenza, dieta:
hoče shujšati in zato se je odločil za občasen post volendo dimagrire si è deciso di seguire temporaneamente una dieta

pravílo rule; principle; standard; regulation, axiom, maxim, law; precept

po pravílu as a rule, according to the regulations
brez pravíla irregular, anomalous
pravíla pl rules pl, statutes, pl, regulations pl, standing orders pl, standing rule, bylaws pl, ordinances pl
društvena pravíla the regulations of a society
izjema k pravílu an exception to the rule
trojno pravílo rule of three
zlato pravílo golden rule
stalno pravílo hard and fast rule
pravílo drži the rule holds good
držati se pravíl to observe the rules
držati se (nekega) pravíla to go by a rule
pravílo je, da... it is the rule that...
to je proti pravílom it is against the rules
moje pravílo je zgodaj vstajati I make it a rule to get up early
postati pravílo to become the rule
prelomiti pravílo to break a rule
postaviti pravílo to lay down a rule
izjema potrjuje pravílo the exception proves the rule

prèkinuti -nēm
I.
1. prekiniti, pretrgati, ustaviti: prekinuti vezu, električnu struju, lanac, razgovor, govornika, istragu, sjednicu, s kim odnose
2. prekinuti dinar, paru pomiriti se, spraviti se v krvni osveti; prekinuti štap nad kim prelomiti palico nad kom, obsoditi (na smrt): sud prekide nad optuženim štap i on bude obješen; prekinuti pas ločiti se od žene
II. prekinuti se
1. prekiniti se, pretrgati se: žica na violini prekinula se
2. prekinuti se dah zapreti sapo: Bakonji se prekide dah i noge mu počeše klecati; prekinuti se živ močno se prestrašiti
3. počiti: prekinuti se od smijeha
4. dobiti kilo: prekinuti se od napornog rada

prelamlja|ti (-m) prelomiti brechen

prelámljati (-am) | prelomíti (-im)

A) imperf., perf.

1. spezzare in due; spezzare

2. mancare di parola, venir meno alla parola; violare:
prelamljati obljube venir meno alle promesse
prelomiti (dano) besedo venir meno alla parola data, mancare di parola
prelomiti zakon violare, trasgredire la legge

3. pren. rompere:
prelomiti s starim načinom življenja rompere col vecchio modo di vivere
prelomiti s kom rompere con qcn., non aver più a che fare con qcn.

B) prelámljati se (-am se) | prelomíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. spezzarsi, spaccarsi, rompersi

2. pren. passare:
poletje se hitro prelomi v jesen l'estate passa presto all'autunno
na ovinku se cesta prelomi dopo la curva la strada scende ripida
iron. glej, da se pri delu ne prelomiš vedi di non sforzarti troppo

priseg|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schwur (ljubezenska Liebesschwur, maščevanja Racheschwur)

2. pravo der Eid, (priseganje) die Eidesleistung, die Eidesablegung, die Beeidigung (des …)
kriva prisega der Meineid, das Eidesdelikt
-eid (civilna Bürgereid, na ustavo Verfassungseid, razodetvena Offenbarungseid, vojaška Fahneneid)
formula prisege die Eidesformel
namesto prisege eidesstattlich, an Eides statt
brez prisege uneidlich
enak prisegi eidesgleich
obrazec prisege die Eidesnorm
obveznost prisege die Eidespflicht
odklonitev prisege die Eidverweigerung, Eidesverweigerung
prelomitev prisege der Eidbruch
dati prisego einen Eid schwören/leisten/ablegen
kdor odklanja prisego der Eidverweigerer
pod prisego unter Eid
potrditi s prisego kaj (etwas) beeiden, beeidigen
pravica odklonitve prisege das Eidesverweigerungsrecht
prelomiti prisego eidbrüchig werden, den Eid brechen
s prisego eidlich
vezan s prisego eidgebunden
terjati prisego od koga (jemandem) einen Eid abnehmen
za prisego sposobna starost die Eidesmündigkeit

priséga oath

pod priségo under (ali on) oath
kriva priséga perjury, false oath
izjavljam pod priségo, da je ta trditev resnična I declare under oath that this statement is true
odvezati koga njegove prisége to release someone from his oath
s priségo koga obtožiti to swear out a charge (ali warrant) against someone
potrditi kaj s priségo to swear something
s priségo koga obvezati k tajnosti to swear someone to secrecy
položiti priségo to take the oath
prelomiti priségo to break one's oath
s priségo koga obdolžiti zločina to accuse someone under oath
pogubiti koga s priségo to swear someone's life away

priséga (-e) f giuramento; knjiž. giuro:
izreči prisego (priseči) far giuramento, giurare
prelomiti prisego violare il giuramento, mancare al giuramento
pod prisego sotto giuramento
prazna prisega promessa da marinaio
med. Hipokratova prisega giuramento ippocratico
kriva prisega spergiuro, giuramento falso
vojaška prisega giuramento di fedeltà (alla bandiera)

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

promise¹ [prɔ́mis] samostalnik
obljuba (to komu)
figurativno obet, obetanje (of)

to break one's promise prelomiti svojo obljubo (besedo)
to claim a promise sklicevati se na obljubo
to keep one's promise držati obljubo (besedo)
to make a promise obljubiti
to show promise mnogo obetati
a youth of great promise mnogo obetajoč mladenič

quebrar [-ie-] z-lomiti, razbiti, zdrobiti, zmečkati, raztolči; odtočiti (vodo); ostrašiti; omiliti; ukriviti, upogniti; prestopiti, prekršiti (zakon); premagati; zlomiti se, na dvoje iti; popustiti; bankrotirati, propasti

quebrar um monte izkrčiti gozd
quebrar los ojos slepiti oči (ostra luč)
está el agua que quiebra los dientes voda je ledeno mrzla
quebrar con uno prelomiti s kom
eso quebró por tí ti si kriv neuspeha
antes quebrar que doblar rajši se prelomiti kot se upogniti
quebrarse zlomiti se, na dvoje iti; med kilo dobiti
quebrarse la cabeza glavo si beliti
quebrarse los ojos oči si pokvariti

riñón moški spol ledvica, obist

costar un riñón (fig) ogromno stati
tener el riñón bien cubierto (fig) dobro preskrbljen biti
venir del riñón de la provincia priti iz notranjosti dežele
riñones pl ledja; križ, hrbtišče; ledvična jed
dolor de los riñones bolečina v križu
machacar los riñones pošteno pretepsti
quebrarse los riñones prelomiti se v ledjih, neutrudno delati, garati

romper (pretekli deležnik: roto) od-, pre-, z-lomiti, razbiti (se), raztrgati (se), prekiniti (se); izkrčiti, obdelati; utreti (pot); podreti; odpreti se; napóčiti; nenadoma se odločiti; začeti

romper los cristales okna razbiti
romper el encanto razrešiti čar
romper el fuego (voj) začeti streljati
romper las hostilidades začeti sovražnosti
romper las relaciones prekiniti odnose (zveze)
romper el vuelo vzleteti
romper a hablar začeti govoriti
romper con alg. prelomiti s kom
romper en bruhniti v
romper por todo iti čez vse ovire
al romper el día ob dnevnem svitu
romperse zlomiti se, razbiti se
romperse la cabeza glavo si beliti

rule¹ [ru:l] samostalnik
pravilo; kar je normalno, običajno
matematika pravilo; pravilo igre
cerkev pravilnik reda; predpis
pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

as a rule navadno, praviloma, normalno
as is the rule kot navadno
by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
by the rule and line figurativno natančno
rules of action (of conduct) smernice
rule absolute neomejeno gospostvo
rules of the air predpisi v zračnem prometu
rules of the road cestni prometni predpisi
rule of force tiranija
the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
em rule pomišljaj
an exception to the rule izjemen primer
golden rule zlata sredina, zlato pravilo
hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
slide rule logaritmično računalo
standing rules pravilnik, statut
it is against the rules to je proti pravilom
it is the rule that... pravilo je, da...
to become the rule postati pravilo
to break a rule prelomiti pravilo
to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
to lay down a rule postaviti pravilo
to work to rule izvajati pasivno rezistenco
the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo

spondeō -ēre, spopondī, spōnsum (sor. z gr. σπένδω prinašam pitno daritev, v med. sklepam pogodbo (s slovesno pitno daritvijo), σπονδή pitna daritev)

1. (kot držpr. in jur. t.t.) po vsem pravem in slovesno obljubiti (obljubljati), obečati (obečavati), obetati, zavezati (zavezovati) se, obvezati (obvezovati) se, zaobljubiti (se), priseči (prisegati), zapriseči (zaprisegati); abs.: qui stulte spondet Ca. fr., quis spopondisse me dicit? Ci., spoponderunt consules, legati, quaestores, tribuni militum nominaque omnium, qui spoponderunt, exstant L.; z acc.: si quis, quod spopondit … non facit, … condemnatur Ci., illis spondere pacem L., fenoris tui, quod stipulanti spoponderam tibi, reliquam particulam percipe Col., qui spondet mille nummûm? P. Africanus ap. Gell.; v pass.: spondebatur aut pecunia aut filia nuptiarum causā (gl. spodaj pod 2. b)) Varr., pecunia sponsa Varr.; z ACI: si spopondissemus urbem hanc relicturum populum Romanum L., ego mea fide spondeo futurum, ut … Plin. iun. Od tod subst. pt. pf. spōnsum -ī, n = spōnsiō
a) obljuba: sponsum negare H. krivoprisežno prelomiti.
b) pogodba, zaveza, zaveznost: Varr., ex sponso egit Ci. po pogodbi.

2. occ.
a) (pred sodnikom) zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti (zajamčevati), porokovati, biti porok: se quisque paratum ad spondendum Icilio ostendere L., ita vindicatur Virginia spondentibus propinquis L.; v sup.: hic sponsum vocat H. me hoče za poroka, zahteva moje poroštvo, fraudator homines cum advocat sponsum improbos Ph., sponsum descendam, quia promisi Sen. ph.; s pro: quod pro Cornificio spopondisse dicit Ci. ep., ut ego doceo gratiosum esse in sua tribu Plancium, quod … pro multis spoponderit Ci., spondere levi (takemu, ki nima kredita) pro paupere H., pro iudicato (za obsojenca) Sen. ph.; z acc. (= za koga): sustine carnifex! adsum, quem spopondit Hyg.
b) hčer obljubiti (obljubljati, obetati) za ženo, zaročiti (zaročati): tuam sororem filio posco meo. Spondeo Pl., spondesne, miles, mihi hanc uxorem? Pl., sponden' (gl. opombo spodaj) tuam gnatam filio uxorem meo? Poeta ap. Varr., itidem spondebat Sulpicius ap. Gell.; v pass.: scis (sc. Pamphilam) sponsam mihi? Ter. Od tod subst. pt. pf. α) spōnsus -ī, m zaročenec, ženin: Tit. ap. Non., Ci. idr., cognito … paludamento sponsi L., quae tibi virginum sponso necato barbara serviet? H., impiae sponsos potuere duro perdere ferro! H.; pesn.: sponsi Penelopae H. snubci, snubači. β) spōnsa -ae, f zaročenka, nevesta: Kom., Iuv. idr., flebili sponsae iuvenemve raptum plorat et vires H., sponsus et sponsa Isid., sponsus sponsaque Icti.; preg.: suam cuique sponsam, mihi meam Atilius in Ci. ep. (Ad Atticum) = vsakemu po njegovem okusu.
c) vedežujoč (prerokujoč) obljubiti (obljubljati), obetati: illius et dites monitis spondentibus Indi Val. Fl., sponde adfore reges Val. Fl., de infante Scribonius mathematicus praeclara spopondit Suet.; o zvezdah: te fera nec quicquam placidum spondentia Martis sidera presserunt O.

3. metaf. sploh zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotoviti (zagotavljati), (za)jamčiti, porokovati, porok biti: pater et filius ut tibi sponderent Ci. ep., non, si mihi Iuppiter auctor spondeat, hoc sperem V.; z acc.: iis honores et praemia spondere Ci., fortissimis legionibus pecunias, agros spopondistis Ci., nec solam spondere fidem (molčanja, molka) O., officium (uslužnost) commisso spondet amori O., impunitatem vitiis suis spondere Lact.; z acc. z de: quod ego non modo de me tibi spondere possum, sed de te etiam mihi Ci. ep., tantum sibi vel de viribus suis vel de fortuna spondentes Iust. toliko zatrdno si obetajoč, toliko zatrdno se nadejajoč, multa sibi de lenitudine Romana spondebant Amm.; z ACI: Pansa aut morte aut victoria se satisfacturum rei publicae spopondit Ci., eorum commoda curae nobis fore spondemus Ci., spondebantque animis … id quod instaret (sc. bellum) P. Cornelium finiturum L., spopondit Lacedaemonios eo nolle classe confligere, quod … N., at ego fide meā spondeo futurum ut omnia … invenias Plin. iun. slovesno ti dajem besedo; s samim inf.: oboedire praeceptis promptissime spoponderunt Amm.; occ. (o neživih subj.) zatrdno obljubiti (obljubljati), obetati, zagotavljati, dati se (biti moč, moči se, smeti se) pričakovati kaj od česa: (sc. epistulae tuae) iam non promittunt de te, sed spondent Sen. ph., quod prope diem futurum spondet et virtus et fortuna vestra L., quod (sc. ingenium) magnum spondebat virum Iust.

Opomba: Spondēn' = spondēsne: Pl.; pf. tudi spepondī: Valerius Antias ap. Gell. (po Gell. tudi pri Ci. in C.), spondisti, sponderit: It., sponderis: Vulg., sponsis = spoponderis: Formula vetus ap. Fest.

srédi

A) adv.

1. sredi med frammezzo, in mezzo

2. nel mezzo, a metà:
palico sredi prelomiti spezzare la verga a metà

B) srédi prep.

1. nel mezzo di, in mezzo a, fra:
obstal je sredi ceste si fermò in mezzo alla strada
pot se vije sredi njiv il sentiero serpeggia fra i campi

2. a metà, alla metà di:
saditi sredi aprila piantare a metà aprile
sredi noči nel cuor della notte
sredi belega dne in pieno giorno
zmotiti koga sredi dela disturbare qcn. nel mezzo del lavoro