Franja

uspèh success (v in); film, gledališče hit, great hit, smash hit; good (ali favourable) result

brez uspèha without success
z uspèhom with success
kronan z uspèhom successful; crowned with success
beležiti uspèh to score a success
čestitem vam k uspèhu I congratulate you on your success
doseči uspèh to achieve success
vojaški uspèhi military successes
pesem je doživela velik uspèh the song was a hit
imeti uspèh to succeed; to prove successful, to be a success, to achieve (a) success, ZDA to make good
imeti uspèh pri čem to make a success of something, to make something a success
izkazati se kot uspèh to turn out a success
imeti malo uspèha to meet with little success
imeli smo zelo slab uspèh we didn't do at all well
gledališka igra, predstava je imela velik uspèh the play was a (great) hit, (pogovorno) the play went over big
film je imel velik uspèh the film was a great success
želim vam mnogo uspèha pri vašem prizadevanju I wish you much success in your efforts
skušali so zavzeti mesto, a brez uspèha they tried without any success to take the town
uspèh rodi uspèh, za enim uspèhom pride drugi nothing succeeds like success

varietéjski variety(-)

varietéjski artist music-hall artiste (ali entertainer, performer), variety artiste
varietéjsko gledališče variety theatre
varietéjska plesalka showgirl
varietéjska predstava variety show

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

večéren (-rna -o) adj. sera, di, della sera; serale; knjiž. serotino, vespertino:
večerni tisk stampa sera
večerni list giornale della sera
večerna šola scuola serale
večerna predstava spettacolo serale, serata
rel. večerna maša messa vespertina
večerna molitev (pri redovnikih) compieta
večerna prireditev soirée
proti večeru sull'imbrunire
obl. večerna obleka toilette; abito da sera
zool. večerni pavlinček smerinto (Smerinthus ocellatus)

vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

A) imperf., perf.

1. accendere, incendiare

2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

3. med. infiammarsi

4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert

vršíti¹ (-ím)

A) imperf. fare, adempiere, eseguire:
vršiti ukaze eseguire gli ordini
vršiti kontrolo, nadzorstvo (nadzirati) controllare
vršiti poizvedbe (poizvedovati) indagare
vršiti pritisk (pritiskati) premere
vršiti pouk (poučevati) insegnare

B) vršíti se (-ím se) imperf. refl. (potekati, dogajati) svolgersi; tenersi:
predstava se je vršila na prostem lo spettacolo si teneva all'aperto

vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

2. assorbire; (udušiti) soffocare:
vsrkavati vlago assorbire l'umidità
vsrkati zvok soffocare il suono
pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente

vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
(ne)ugoden vtís (un)favourable impression
biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
imam vtís, da... it is my impression that...
imel je vtís, kot da... he had the impression that...
dajati vtís to give an (oziroma the) impression
dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
name je napravilo vtís... I was impressed by...
storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)

vulgáren (-rna -o) adj.

1. (prostaški, grob) volgare, plebeo, scurrile, triviale:
vulgaren jezik linguaggio volgare, scurrile
vulgaren izraz volgarità

2. semplice, semplicistico:
vulgarna predstava o življenju un'immagine semplicistica della vita

3. knjiž. (navaden, vsakdanji) volgare, popolare; semplice, comune, quotidiano:
vulgarne človekove potrebe i comuni bisogni dell'uomo
lingv. vulgarna latinščina latino volgare

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year

zdržáti (-ím)

A) perf.

1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto

2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne

žensk|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Frau; das Weib
čudovita/fejst ženska Klassefrau, Prachtweib
neprivlačna, neopazna ženska graue Maus
poklicno uspešna ženska Karrierefrau
polnokrvna ženska Rasseweib, Vollblutweib
poročena ženska verheiratete Frau, Ehefrau
poslovna ženska Geschäftsfrau
samska ženska die Junggesellin, ein unverheiratete Frau
ženska z visokošolsko izobrazbo die Akademikerin
ženska stara 30/40/70 let die Dreißigerin/ Vierzigerin/Siebzigerin (sredi tridesetih … Mittdreißigerin)
ženska, ki nosi očala die Brillenträgerin
ženska, ki ve za kaznivo dejanje ipd.: die Mitwisserin
ženske množina Frauen množina, die Frauenwelt, das Frauenvolk, die Weiblichkeit
emancipacija žensk die Frauenemanzipation
ljubljenec žensk der Frauentyp
sovražnik žensk der Weiberfeind
zaposlenost žensk die Frauenbeschäftigung
predstava o ženski/ženskah das Frauenbild
garderoba za ženske die Damengarderobe
neugoden za ženske zakonodaja ipd.: frauenfeindlich
ugoden za ženske frauenfreundlich

žonglerski pridevnik
(o fizični veščini ali dejavnosti) ▸ zsonglőrSodeloval sem tako, da sem pokazal nekaj žonglerskih spretnosti z žogo. ▸ A közreműködésem abból állt, hogy bemutattam néhány labdás zsonglőrmutatványt.
Povezane iztočnice: žonglerska žogica