Franja

vernīlitās -ātis, f (vernīlis) vedenje, kakršno je značilno za domačega sužnja (verna); od tod meton.

1. nizkotna priliznjenost, prisiljena (narejena) vljudnost, prihuljena vljudnost, suženjsko vedenje, hlapčevstvo, klečeplazenje, klečeplaznost, klečeplastvo, klečeplazništvo: haec sive levitas est sive vernilitas Sen. ph.

2. objestna dovtipnost, debela dovtipnost ali šala domačih sužnjev, objestnost, predrznost: item Apollinem diadematum, Lyciscum mangonem, puerum subdolae ac fucatae vernilitatis, Lycius et ipse puerum suffitorem Plin., nec vitia ebrietatis effingat nec servili vernilitate imbuatur nec amoris, avaritiae, metus discat adfectum Q.

Vorwitz, der, (-es, ohne Plural) predrznost; nevzgojena radovednost, firbec

zanganada ženski spol predrznost

выходка f napad; predrznost;
смешная в. šala, burka

дерзость f predrznost, nesramnost

наглость f predrznost, nesramnost

наха́бство -а с., predŕznost -i ž.

нахальство n predrznost, nesramnost

пиха́ -и́ ж., тільки одн., bahávost -i ž., predŕznost -i ž.

художество n (zast.) umetnost; likovna umetnost; (zast.) mojstrstvo; (gov.) objestnost, predrznost

riskiness [rískinis] samostalnik
tveganost, blazna predrznost

stoliditās -ātis, f (stolidus) omejenost, neumnost, nespamet(nost), ábotnost, ábota, bebavost, slaboumnost, zagovednost, neumna predrznost, nesramnost, brutalnost, surovost, grobost: Arn. idr., ad deridendam scilicet monstri illius barbariam nec minus ad stoliditatem poeniendam Ap., Atesin flumen non ponte nec navibus, sed quadam stoliditate barbarica primum corporibus adgressi Fl., non minimum terroris incussit barbaris Cornidius centurio satis barbarae, efficacis tamen aput tales homines stoliditatis Fl., ipso illo quippe Cn. Lentulo stolidior est et vanior, qui ignorat eiusdem stultitiae esse vanitatem et stoliditatem Gell., maturandi et electi quidam stoliditate praecipites ad capessendum Illyricum Amm., ibi tunc rectoris imperii caries tota stoliditatis apertius est profanata Amm., non minus stoliditas in tanta reliqui corporis altitudine Plin., similiter nos „cogito quae sunt difficultates stoliditatis meae“ Prisc., nostra tantummodo cupit celebrare palatia, exosa terrigenae stoliditatis ignaviam M.

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

alforja ženski spol torba, nahrbtnik, bisaga, potovalka, lovska torba; živež za na pot, proviant

sacar los pies de las alforjas znebiti se boječnosti
¡qué pretensión, ni qué alforja! kakšna predrznost!

beat^*2 [bi:t]

1. prehodni glagol
tolči; udariti, udarjati; biti; utrti, utirati; premagati, prekositi, prekašati; (o)slepariti; obleteti; zbegati

2. neprehodni glagol
biti, utripati; mlatiti; trkati; taktirati; prebijati se
navtika lavirati

to beat black and blue do mrtvega pretepsti
to beat the air zaman se truditi, prazno slamo mlatiti
to beat the breast trkati se po prsih, obžalovati
that beats all (the devil) to je višek
that beats the band (ali the Dutch) to je neverjetno
to beat the bounds zakoličiti mejo
dead beat na smrt utrujen, onemogel
to beat one's head (ali brains) beliti si glavo
to beat hollow (to smithereens, sticks, nothing, all to pieces, to ribands ) dodobra premagati
beat it! poberi se!
to beat a proof narediti krtačni odtis
to beat a retreat umakniti se
to beat into shape izoblikovati
to beat time voditi, dirigirati, taktirati
ameriško, sleng can you beat it? to je nezaslišano, kakšna predrznost!
ameriško, sleng to beat it zbežati, popihati jo
that beats me tega ne razumem
to beat a wood pretakniti gozd
sleng that beats everything zdaj je pa že dovolj
to beat the wings plahutati

brez primere stalna zveza
(o poudarjanju visoke stopnje) ▸ példátlan, példa nélküli, párját ritkító [samo v pozitivnem kontekstu]Že misel na kaj takega je bila politična predrznost brez primere! ▸ Már erre gondolni is példátlan politikai merészséget jelentett!
Da se mu je posrečil podvig brez primere, je začel spoznavati šele med novinarsko konferenco. ▸ Csak a sajtótájékoztatón kezdett rájönni, hogy példátlan teljesítményt ért el.

cool¹ [ku:l] pridevnik (coolly prislov)
hladen, svež; miren, hladnokrven; brezbrižen, neprijazen; predrzen, nesramen
pogovorno okrogel (znesek); nejasen (sled divjačine)

as cool as cucumber hladnokrven, zbran, miren
cool chamber hladilnica
to lose a cool hundred zgubiti cel stotak
ameriško cool egg hladnokrvnež
cool cheek predrznost; predrznež, -nica
a cool hand (ali customer, fish) nesramnež, -nica, predrznež, -nica

drznost ženski spol (-i …) die Kühnheit, die Gewagtheit; der Wagemut; (predrznost, nesramnost) die Unverfrorenheit

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

perdonare v. tr. (pres. perdono)

1. odpustiti, odpuščati; oprostiti, oproščati:
questa non gliela perdono! tega mu ne odpustim!
perdoni l'ardire oprostite mi predrznost!

2. (v negativnih izrazih) ne prizanesti, prizanašati:
gli invasori non perdonarono né a vecchi né a bambini napadalec ni prizanesel ne starcem ne otrokom
un male che non perdona bolezen, ki ne prizanaša