Franja

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

sitio moški spol kraj, mesto; prostor; sedež

en todos los sitios vsepovsod
en ningún sitio nikjer
en diferentes sitios na raznih krajih, tu pa tam
dejar a uno en el sitio (fig) koga z enim udarcem ubiti
ya no queda (ali no hay) sitio nobenega mesta (sedeža) ni več
quedar en el sitio (fig) pasti v bitki
no moverse de su sitio ostati na svojem mestu

Sitzplatz, der, sedež, prostor (za sedenje)

slip¹ [slip] samostalnik
zdrsljaj; spodrsljaj, padec; nezgoda, napaka; zareka(nje); uitje, izmuznjenje; prevleka za blazino; obleka, ki se hitro obleče ali sleče; otroški predpasniček, prtiček
množina, britanska angleščina kopalne hlačke
množina, gledališče premične kulise; stranski vhod, prostor, kjer stoje igralci, preden nastopijo na odru
lov konopec, vrv (za pse); izpustitev (psov); majhen brus
navtika poševna ravnina za splavitev ladij
geologija zemeljski udor, usad

a slip of a boy vitek, stasit deček
a fine slip of a girl vitko, stasito, brhko dekle
a slip of pen (tongue) spodrsljaj (lapsus) v pisanju (v govoru)
a slip on a piece of orange peel spodrsljaj na koščku oranžne lupine
to get the slip biti odklonjen, pasti (npr. pri izpitu)
he gave me the slip pobegnil (ušel, izmuznil se) mi je
to make a slip napraviti spodrsljaj, napako
there's many a slip'twixt the cup and the lip figurativno ne hvali dneva pred nočjo

sòfa ž (t. sofa, ar.)
1. zofa, blazinjak
2. prostor pred džamijo
3. pokrit, vzvišen prostor v vrtu, utica
4. prostor, kjer se možje zbirajo na moževanje

sòlilo s
1. solina
2. prostor, kjer se živini poklada sol

sommeilerie [sɔrpɛlri] féminin kletarjeva, točajeva funkcija; prostor, kjer točaj hrani vino ipd.

space¹ [spéis]

1. samostalnik
prostor; prostranost, širina; vsemirje, medplanetarni prostor, vesolje; omejena površina; medprostor, razmik
tisk razmik med črkami ali vrsticami; časovni razmik, razdobje, kratek čas, hip; trajanje, rok; prostor (v vagonu, letalu)
ameriško, sleng prostor za reklame (v časopisih)
zastarelo priložnost, šansa

after a space čez nekaj časa
a space of three hours čas (razdobje) treh ur
in a space of 3 ft. v razmiku treh čevljev
for a space (za) nekaj časa, za hip
within the space of... v mejah...
open space prostranstvo
to fill out blank spaces izpolniti (v spisu) prazna mesta

2. pridevnik
vesoljski, medplanetaren, vsemirski

space craft vesoljska ladja
space fiction fantastični romani o potovanju v vesolje
space flight polet v vesolje
space man član posadke vesoljske rakete ali ladje
space race tekma v raziskovanju vesolja
space rocket vsemirska raketa
space ship vesoljska ladja
space port pristajališče ali vzletišče za vesoljske ladje
space station vesoljska postaja
space suit vesoljska obleka
space travel potovanje v vsemirje

spáţiu -i n

1. prostor

2. razmik, presledek

3. vesolje

spatium -iī, n (indoev. kor. *spē(i)-, *spə- napenjati, raztegovati; prim. skr. sphā́yatē debeli se, postaja tolst, redi se, raste, sphāváyati, sphāráḥ obširen, raztegnjen, velik, širok, sl. speti, spešiti, dospeti, uspeh, let. spêt moči, močen biti, veljati, spêks moč, stvnem. spuot uspeh, pospešitev, spuon izvršiti se, uspe(va)ti, nem. sich sputen podvizati se, pohiteti)

I.

1. prostor, prostranstvo = razsežnost, razsežje, razsežaj, obsežnost, obseg, obsežje podolgem in počez, v dolžino in širino, dolžina, širina, mesto, kraj: Sen. ph., Q. idr., spatium castrorum C., spatia locorum C., spatium, qua flumen intermittit, mons continet C., ad impetum capiendum, equiti utique, modicum erat spatium L., quod spatium non esset agitandi (sc. equos) N., magnum campi spatium Cu., spatium maris L., caeli V., medium caeli spatium H., totum caeli spatium Lucr., spatium dare V., Lucr., Cu. narediti prostor, umakniti se, in spatium resilire breve O. skrčiti se.

2. occ.
a) prostranstvo = obseg, velikost, dolgost, dolžina: spatium victi victor considerat hostis O., viae O., oris et colli O., quod sit homini spatium a vestigio ad verticem Plin., spatium rhombi, parvi lateris Iuv., elephanti Lucan., vasti corporis Sen. tr., plantae Herculis Gell.; od tod in spatium v dolžino, podolgem, podolgič, podolgoma: trahit in spatium (sc. aures) O. podaljša, in spatium fugit O. beži naravnost (naspr. redit in gyrum), tum iacet in spatium sine corpore … vorago Sil.
b) vmesni prostor, presledek, razstop, razdalja, dalj(a), daljava, oddaljenost: spatium inter acies C., longo spatio distare C., hic locus aequo fere spatio ab castris Ariovisti et Caesaris aberat Ci. skoraj enako oddaljen, tanto spatio C. pri tolikšni razdalji, pri tolikšni daljavi, tako daleč, quod tanta machinatio ab tanto spatio instrueretur (po drugih constitueretur) C. v taki daljavi, paribus intermissae spatiis (sc. trabes) C. v enaki razdalji narazen ležeči, mediocri spatio relicto V. po zmernem presledku, ne predaleč, subit iniquo spatio V., spatio propinquitatis (= spatio propinquo) C. zaradi neznatne oddaljenosti = zaradi (velike) bližine, alterum (sc. genus siderum) spatiis immutabilibus ab ortu ad occasum commeans Ci., spatium discrimina fallit O.

3. razdalja, daljava, ki jo mora kdo prehoditi ali preteči, proga, pot določene dolžine, del poti, kos poti: duum milium spatium C., longo itineris spatio C., pari spatio transmissūs C. prav tako daleč prepeljan, illi medio in spatio chorus … occurrit comitum V., spatium conficere ali emetiri pot opraviti, prehoditi, preteči, premagati: magno spatio paucis diebus confecto C., dimidium fere spatium confecerat, cum … N., ingens die uno cursu emetiens spatium L., ut eadem spatia quinque stellae conficiant Ci.; pesn.: nec (sc. lapis) spatium evasit totum V.

4. occ. (= gr. στάδιον) dirkališče, dirkalna (temovalna) steza, tekališče, tir na dirjališču ali tekališču, stadion (štadion), tekmovališče: Sen. ph., Suet. idr., equus spatio qui saepe supremo vicit Olympia Enn. ali spatio extremo … sub ipsam finem adventabant V. na koncu … dirkališča, equique pulsabant pedibus spatium declivis Olympi O., spatia etsi plura supersint V. in ko bi bilo tekališče še daljše, nobiles equos cursus et spatia probant T., abstulerunt me velut de spatio L.; pren.: deflexit iam aliquantulum de spatio curriculoque consuetudo maiorum Ci. iz tira in s poti, spatiis exclusus iniquis V. ker me ovirajo preozke meje mojega načrta; meton. kroženje, obtek, krogotek, obkrožitev, krog, tek, pretek, pot (dirkačev), pesn. tudi v pl.: (sc. equus) ad … maxuma campi sudabit spatia V., quadrigae addunt in spatia V. končujejo obtek za obtekom (krog za krogom), corripiunt spatia V. pospešijo tek, zdirjajo po tekališču, adversi(s) spatiis V., septem spatiis circo meruere coronam O.; metaf. sploh tek, pot: ille (sc. turbo) actus habenā curvatis fertur spatiis V. v krogoteku, v krogih, immensum spatiis confecimus aequor V. pretekli smo plan (pot, površino) neizmernih razsežnosti, ruunt tritumque relinquunt quadriiugi spatium O., spatium defensionis Ci., ex medio gloriae spatio Cu. iz srede slovitega prizorišča, spatium iuventae transire, aevi spatium finire, vitae spatium decurrere O., decurso aetatis spatio Pl., quasi decurso spatio Ci., iam excurso spatio Ter., spatiis obstantia claustra H., currenti spatium praemonstra Lucr., mea quem spatiis propioribus aetas insequitur V. ki mi je po starosti bližji, mors est velocis spatii meta novissima Sen. tr.

5. sprehajališče: Academiae non sine causa nobilitata spatia Ci., ad illa spatia nostra sedesque pergimus Ci., spatia communia, silvestria Ci., locus planis porrectus spatiis H., in interius spatium … Cecropidas ducit O., innumeris spatia interstincta columnis Stat.; pren.: oratorem ex Academiae spatiis exstitisse Ci.; meton. sprehod, sprehajanje: a quibus si uno basilicae (po baziliki) spatio honestamur Ci., duobus spatiis tribusve factis Ci. po dveh ali treh sprehodih, ut in extremis spatiis subsultim decurreret Suet. —

II. metaf.

1. čas, doba, obdobje, vek, razdobje: annuum, dierum triginta, praeteriti temporis Ci., tam longo spatio Ci., hoc interim spatio Ci. v tem vmesnem času (obdobju, medčasju), in brevi spatio Ter., Lucr., brevi spatio S., L., H., parvo spatio Pr., tantam eorum multitudinem nostri interfecerunt, quantum fuit diei spatium C. naši so jih pobili toliko, kolikor je trajala dolžina dneva (= kolikor jih je dolžina dneva dopuščala pobiti), (sc. Galli) spatia omnis temporis non numero dierum, sed noctium finiunt C., totidem dierum spatio retardari N., post sexagesimum vitae spatium Plin. po šestdesetem letu, mari iussis non amplius quam horarum spatium dedit Suet.; occ. dolgost, dolžina časa, dolga doba, dolgotrajnost, (dolgo) trajanje, vek: arbor spatio durata O., prius quam dolor spatio evanescere possit O., spatio pugnae defatigati C., regem spatium initiorum Cereris tenuit L., spatia annorum lenibunt vulnera nostra Pr. dolgost let.

2. čas za kaj, določeni čas, prilika, priložnost, rok: Pl., Pac. fr., Plin., Val. Fl. idr., nisi tempus et spatium datum sit Ci. čas in priložnost, neque ut celari posset, tempus spatium ullum dabat Ter. čas ni dajal priložnosti, čas ni dopuščal priložnosti, alicui tridui spatium dare C. tri dni časa, irae spatium dare L., Sen. ph. pustiti jezo, da se izkadi (razkadi, poleže, pomiri), irae spatium et consilio tempus dare L., daret malorum paenitentia, daret bonorum consensui spatium T. naj da časa hudobnim za kesanje (da se pokesajo), dobrim za združitev (da se združijo), spatium animo dare Cu. dati si čas za preudarjanje (preudarek, premislek, razmislek), dare pugnae spatium Cu. prekiniti boj, prenehati boj (se bojevati), spatium deliberandi N. čas za premislek, ut spatium pila in hostes coniciendi non daretur C., spatium Vitellianis datum refugiendi T., si mihi spatium ad scribendum darent Ci., vix explicandi ordines spatium Etruscis fuit L., spatium habere ad dicendum Ci., nullum sibi ad cognoscendum spatium relinquunt C.; spatium sumere vzeti (jemati) si čas: spatio sumpto, spatio ad colloquendum sumpto L., spatium sumamus ad cogitandum Ci.; sex dies ad eam rem conficiendam spatii postulant C., tempus inane peto, requiem spatiumque furori V., spatium pro munere posco O.

3. (metr. ali ret.) mera (po času), trajanje, dolžina: trochaeus, qui est eodem spatio quo choreus Ci., quae (sc. vitia) fiunt spatio Q.

4. meton. merska (merilna) vrv(ica): altitudo nullis inquirentium spatiis penetrabilis T. nedosegljiva merilnim vrvicam = ki je merilne vrvice ne morejo izmeriti.

spazio m (pl. -zi)

1. prostor

2. vesoljski prostor, vesolje:
eroe dello spazio astronavt
pionieri dello spazio vesoljski pionirji
spazio cosmico, intergalattico, interplanetario, interstellare kozmični, intergalaktični, medplanetarni, medzvezdni prostor

3.
spazio aereo, atmosferico zračni prostor
spazio intercostale anat. medrebrje
spazio pubblico javni prostor
spazio vitale polit. življenjski prostor

4. pren. obseg, polje, področje; možnost:
concedere, dare spazio a qcn. dati komu možnost

5. časovni razmik:
nello spazio di un giorno v enem samem dnevu

6. tisk razpiralo, spacij

Spielraum, der, (manevrski) prostor, možnosti/svoboda delovanja

spread¹ [spred]

1. samostalnik
razsežnost, raztegnjenost, razširjenost, razprostrtost, razprostiranje; prostranost, obseg, razpetina, razpon; površina; širjenje, razširjanje; (vmesni) prostor, razmik, vrzel
pogovorno pojedina, dobro obložena miza, obilen obrok; banket
ameriško jed, ki se namaže na kruh (maslo, džem, pasteta); posteljna odeja, pregrinjalo
aeronavtika razpetina (kril); ploščat žlahten kamen
trgovina, ameriško razlika med tovarniško in prodajno ceno, marža; (časnikarstvo) oglas(ni del)

the spread of the plague širjenje kuge
this bird's wings have a spread of three feet razpetina kril te ptice meri tri čevlje
to give a spread prirediti pojedino, gostijo
the wide spread between theory and fact velika vrzel med teorijo in resničnostjo

2. pridevnik
razširjen, razprostrt; širok; razkoračen; pogrnjen (miza), namazan; posut; večstolpen (oglas v časopisu)

a slice of bread spread with jam z džemom namazan kos kruha
meadows spread with daisies z marjeticami posuti travniki

stall¹ [stɔ:l]

1. samostalnik
prostor, oddelek v hlevu za eno žival, boks; hlev (za konje, govedo); tržna stojnica, lesena lopa, šotor s prodajalno
cerkev (ograjena) klop, sedež v cerkvi; kanonikat
gledališče parket, sedež v prvih vrstah parterja
množina osebe na teh sedežih; prevleka, kapica, naprstnik za ranjen prst
tehnično zastoj (motorja)
aeronavtika kolebanje (letala) zaradi zmanjšane brzine
mineralogija delovno mesto v rudniku

book-stall at the station stojnica, lopa za prodajo knjig na postaji
butcher's stall stojnica mesnica
dean's stall cerkev dekanov sedež v cerkvi
stall money stojnina, tržnina

2. prehodni glagol
držati (imeti) v hlevu, hraniti in pitati v hlevu; razdeliti (hlev) na oddelke (bokse); postaviti v boks
tehnično ustaviti, blokirati (motor)
ameriško zapeljati (avto) v blato ipd.
zastarelo uvesti v (neko) službo, instalirati
neprehodni glagol
zagaziti, zabresti, obtičati (o avtu)
tehnično odpovedati (o motorju)
aeronavtika kolebati, majati se zaradi zmanjšane hitrosti (o letalu); stati v hlevu (o živini); biti v pesjaku (o psu)

Stellplatz, der, odlagališče, odlagalna površina; prostor; fürs Auto: parkirno mesto (v garaži)

subsól -uri n

1. podtalje, podzemlje

2. podpritličje

3. prostor, ki je na strani spodaj
□ notă de subsol opomba pod črto

tandàriha ž (ar. tendarahat)
1. prostor, mesto v raju
2. pocitek: bog je dragi nekoliko dana -e zemlji poklonio

tȁnja ž (madž. tanya) dial. prostor, kjer se sušijo ribe

templum -ī, n (beseda etim. ni zanesljivo pojasnjena; po eni razlagi naj bi izhajala iz indoev. baze *temp-, razširjene iz *kor. ten- (gl. tendō) napenjati, vleči, raztegovati; templum naj bi torej pomenilo „zaobsežen (zajet, omejen) prostor (določen s črtami, ki jih potegne avgur)“ in v tej povezavi naj bi bila beseda sor. s tempus čas, razdobje, časovni odsek; po drugi razlagi naj bi izhajala iz *tem-lo- „odrezek“ = odmerjen, občrtan prostor (indoev. kor. *tem- rezati); prim. gr. τέμνω, τμήγω režem, τομή (u)rez, τέμενος, τένδω glodam, lat. tondeo, tempus [„tisto, kar se razteza“ = „odrezek“ = del(?)], sl. tnalo (iz *teōti cepiti, sekati))

I.

1. „odmerjen ali občrtan prostor“, ki ga avgur zariše oz. očrta z ukrivljeno palico (ukrivljenko, lituus), da v njem opazuje let ptičev = (odmerjeno, zarisano, začrtano) opazovališče, (odmerjen, zarisan, začrtan) prostor ali kraj za opazovanje, avgursko gledišče: Varr. idr., de templo descendere L., Palatinum Romulus, Aventinum Remus ad inaugurandum templa capiunt L. za ptičegledsko opazovališče.

2. meton.
a) posvečen kraj, svet kraj ali prostor, (o)kraj, prostor nasploh: Pl., Ter., Varr., Sil. idr., curia, templum consilii publici Ci., nonne aspicis, quae in templa (= svete kraje) veneris? Ci., deus, cuius hoc templum est omne, quod conspicis Ci., templa Parnasia O. parnaške višave O., templa mundi Lucr. vsemirje, occupant tribuni templum postero die L. = templo a collega (sc. Fabricio) occupato Ci. (govorniški) oder, in templa (= rostra) consedit L., Perseus de templo descendit L., sub tutelā inviolati templi L., fuit in tectis templum coniugis V. nagrobni spomenik, vocat alta in templa (= v votlino) sacerdos V., Acherunsia templa alta Orci Enn. ap. Ci., Neptunia Pl., humida linguae templa Lucr. mokri prostori jezika = goltanec, templa mentis Lucr., Ci. notranjost.
b) occ. svetišče, božji hram, tempelj: Iovis O., Dianae, Herculis Ci., Bellonae Auct. b. Alx., templa antiqua deorum H.; z aliteracijo: tecta atque templa Ci., templa ac delubra Ci. svetišča in spravni kraji. —

II. pl. templa = nad škarnike (škarjevce, špirovce) pritrjeni prečniki (prečke), letve, na katere so pritrjene skodle: supra cantherios templa Vitr., supraque eum fastigium, columen, cantherii, templa ita sunt conlocanda, ut … Vitr.

terrain [tɛrɛ̃] masculin zemljišče, tla, teren; prostor; militaire vežbališče, sport igrišče

sur le terrain na terenu, na mestu, na kraju (samem)
terrain accidenté neravno zemljišče
terrain d'atterrissage (aéronautique); d'aviation aerodrom, letališče
terrain bas nižava
terrain à bâtir, à lotir zazidljivo zemljišče, zemljišče za parceliranje
terrain bâti zazidano zemljišče
terrain brûlan! (figuré) vroča tla; predmet, ki se ga je treba izogibati; kočljiva stvar
terrain de camping prostor za taborjenje
terrain de chasse, de combat, d'entraînement, d'exposition lovišče, bojišče, vežbališče, razstavišče
terrain glissant spolzek teren (tudi figuré)
terrain inculte neobdelano zemljišče
terrain de jeux igrišče
terrain de secours (aéronautique) zasilno pristajališče
terrain primitif pragorje
terrain de sport športni prostor, igrišče
accident masculin de terrain neravnost zemljišča
avantage masculin du terrain (militaire) prednost glede terena, figuré prednost pred kom zaradi poznavanja nekega predmeta
configuration féminin de terrain konfiguracija terena
reconnaissance féminin du terrain rekognosciranje terena
voiture féminin tout terrain avto, ki more voziti po vsakem terenu
aller sur le terrain (figuré) iti se dvobojevat
se conduire comme en terrain conquis oblastno, brutalno se obnašati
céder du terrain umakniti se, figuré popustiti
je ne céderai pas un pouce de terrain (figuré) tudi za las ne bom popustil
disputer le terrain (militaire) krepko se upirati, figuré uveljaviti svojo pravico, svoje stališče
être sur son terrain (figuré) biti v svojem elementu, biti »doma«
être, rester maître (ali avoir la maîtrise) du terrain (figuré) uveljaviti svojo voljo, uspešno braniti svoje stališče, svoj položaj; zmagati
gagner, perdre du terrain pridobiti na terenu (napredovati), izgubiti na terenu (nazadovati)
ménager le terrain varčevati s svojimi sredstvi, iti previdno na delo
préparer, déblayer le terrain (figuré) izravnati pot
ratisser le terrain (militaire) očistiti, prečesati teren
se rendre, aller voir le terrain iti na teren (tudi figuré)
se rencontrer sur le terrain (sport) igrati tekmo
sonder, tâter le terrain sondirati teren (tudi figuré)
spéculer sur les terrains špekulirati z zemljišči
je ne te suivrai pas sur ce terrain glede tega se ne strinjam s teboj, tu se ne skladava več