Franja

miracolo m

1. relig. čudež (tudi pren.):
conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
che miracolo! iron. pravi čudež!
far miracoli delati čudeže
miracolo economico gospodarski čudež
per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

3. gled. mirakel

misura f

1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati

5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati

6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

7. lit. mera

8. glasba (battuta) takt

moderor -ārī -ātus sum (modus; prim. tudi meditor, med(d)ix, modes-tus)

1. umeriti (umerjati), omejiti (omejevati), zadrž(ev)ati, (u)držati, pritisniti (pritiskati) na koga, utesniti (utesnjevati), (o)brzdati, (u)krotiti, obvlad(ov)ati, imeti v oblasti koga, kaj; abs.: prudens moderandi T. ki je znal krotiti (sebe in druge), recitat Caesar ita moderans T. tako umerjeno, tantā temperantiā inter ambitionem saevitiamque moderatum S. s toliko umerjenostjo (tako premišljeno), da se je držal sredine; z dat.: leonibus Lucr., uxoribus Ci., non vinum hominibus moderatur, sed vino homines Pl., irae L., H., odio L., religioni Ci. svojo tankovestno strogost, voci, linguae, dictis Pl., animo et orationi, cum sis iratus Ci., quis illi gladio … moderabitur? S. kdo bo ónemu meču … velel krotiti se?, moderabatur cursui navium T. plul je počasneje; z acc.: equum frenis Lucr., incitatos equos sustinere et brevi moderari ac flectere C. udržati, obrzdati, nazaj obrniti, animos in rebus secundis Ci., linguam S., Ci., cupiditates libidinesque Plin. iun., pretia spadonum Suet. znižati, difficultatem annonae ac rei frumentariae inopiam Vell. zmanjšati, duritiam lenitatemque legum Suet. umeriti.

2. ravnati, voditi, vladati, uravna(va)ti, odločiti (odločati), določiti (določ(ev)ati); abs.: studia partium moderata sunt S. je odločala (je bila odločilna) navdušena strankarska pripadnost; z dat.: Pl., navi funiculo m. Ci., quibus totis moderatur oratio S. vsemu temu vlada govor, tempus, dies, fortuna, cuius lubido moderatur gentibus S., m. formandis provinciae moribus Plin. iun. nadzorovati; z acc.: Suet., manu capulum aratri O., harundine linum O. usmerjati odičnico, habenas O., Stat.; pren.: frena imperii O. ohranjati red v državi, theatri Iuv. ohranjati red v gledališču, fidem H. blagoglasno ubirati strune, senatus, cui populus moderandi ac regendi sui potestatem … tradidisset Ci., religionem Ci. ukrepati glede verstva, rem Hirt. na čisto spraviti (spravljati), na čisto priti, določiti (določati).

3. po čem uravna(va)ti, urediti (urejati), se ravnati, slediti komu, čemu: suo, non multitudinis arbitrio cantūs numerosque m. Ci., non voluptate, sed officio consilia m. Ci., sententiam tamquam aliquod navigium atque cursum ex rei publicae tempestate m. Ci. — Soobl. moderō -āre -āvī -ātum

1. umeriti (umerjati), (o)brzdati: Acc. fr., Pac. ap. Non.

2. uravna(va)ti, urediti (urejati): Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.). — Od tod
a) adv. pt. pr. moderanter umerjeno, zmerno: quis habere profundi indu manu validas potis est moderanter habenas Lucr.
b) adj. pt. pf. moderātus 3, adv. moderātē

1. (o osebah) (prave) mere se držeč, poznavajoč (pravo) mero, umerjen, zmeren, preudarjen, pameten, premišljen, miren, takten, značajen (= gr. σώφρων; naspr. insolens, superbus): frugi homo et in omnibus vitae partibus moderatus ac temperans Ci., moderatiores pudore et temperantiā Ci., moderatissimi homines et continentissimi Ci., nihil moderati habere S. ne poznati (imeti) mere, moderate et clementer ius dicere C. zmerno in usmiljeno, modeste ac moderate L., moderatius (ne preveč ognjevito, preveč vneto, prehudo) cedentem insequi hostem Hirt., res sapientissime moderatissimeque constituta est Ci.

2. (o stvareh) zmeren, ne pretiran: venti, parum m. guttur O., doctrina, imperium, otium, oratio Ci., nemo saltat in convivio moderato atque honesto Ci., quando annona moderatior? Vell. zmernejša, nižja.

modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

3. metaf.
a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.

mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

mundo antiguo stari svet (vek), antika
el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
el otro mundo onstranstvo
todo el mundo vsi, vsak
a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
dejar el mundo odreči se svetu
echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
ir, rodar (por el) mundo svet obresti
irse por esos mundos svojo pot iti
habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
parecer un mundo sijajno izgledati
todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
venir al mundo na svet priti
ver mundo razgledati se v svetu
desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
así va el mundo tako je na svetu

natánčno exactamente; precisamente; meticulosamente; minuciosamente ; (podrobno) detalladamente; estrictamente

bolestno natančno escrupulosamente
natančno poznati conocer a fondo
natančno navesti precisar, especificar
natančno premisliti kaj reflexionar bien a/c

naváda (-e) f abitudine, usanza, uso; vezzo; costume; maniera; modo; prassi:
težko je spremeniti vsakdanje navade è difficile cambiare le abitudini quotidiane
poznati navade tržišča conoscere le usanze del mercato
kajenje je njegova navada ha il vezzo del fumo
na kmetih je navada, da se ljudje pozdravljajo nelle campagne la gente usa salutarsi
iz navade per abitudine
mnoge stare navade izginjajo molte antiche usanze vanno scomparendo
biti navada essere di prammatica
v takih primerih je navada, je praksa, da ... in questi casi la prassi prevede che

nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

nom de baptême, petit nom krstno ime
nom abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
nom commercial, social tvrdka
nom de jeune fille dekliško ime
nom de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
nom de lieu krajevno ime
nom-pilote (po)znano ime
nom propre lastno ime
au nom de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
j'agis en son nom delam v njegovem imenu
en mon nom personnel v mojem osebnem imenu
sans nom (figuré) neverjeten, nezaslišan
sous un nom d'emprunt pod privzetim imenom
(populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
arrêter quelqu'un au nom de la loi aretirati koga v imenu zakona
décliner son nom povedati svoje ime, dati se spoznati
connaître quelqu'un de nom koga po imenu poznati
se faire un nom postati znan, ustvariti si ime
se faire un grand nom postati slaven
nommer, appeler les choses par leur nom (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno

nombre moški spol ime, imenovanje; krstno ime; dober glas, sloves; vzdevek; slovničen izraz samostalnik

nombre adjetivo pridevnik
nombre de pila krstno ime
nombre propio lastno ime
nombre sustantivo samostalnik
nombre y apellido ime in priimek
obro en su nombre delam v njegovem imenu
poner nombre dati ime
conocer de nombre poznati po imenu
dar el nombre (a) imenovati; voj povedati geslo
su conducta no tiene nombre njegovo vedenje je skrajno nevredno
por nombre N. imenovan N., po imenu N.

nōscō (stlat. gnōscō) -ere, nōvī, nōtum (indoev. baza *g̑enH-, *g̑noH- vedeti, znati; prim. skr. janā́ti ve, zna, gr. γι-γνώσκω spoznavam, γνωτός znan, γνώμη mnenje, lat. gnārus, ī-gnārus, īgnōrāre, ī-gnōtus, nōtiō, nota, sl. znati, znamenje, znak, hr. znȁti, znàmēnje, znȃk, got. kunnan = stvnem. kunnan vedeti, stvnem. knāu spoznam, ang. know vedeti, znati)

I. v obl. iz prezentovega debla

1. spozna(va)ti, prepozna(va)ti, izvedeti, zazna(va)ti, zapaziti (zapažati), opaziti (opazovati), razvide(va)ti, ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, doje(ma)ti, učiti se: nos eius animum de nostris factis noscimus Pl., malefacta ne noscant sua Ter., n. voltūs Lucr., deus ille, quem mente noscimus Ci., praeceptum Apollinis, quo monet, ut se quisque noscat Ci., cum „nosce te“ (= gr. γνῶϑι σεαυτόν) dicit, hoc dicit, „animum tuum nosce“ Ci. (prim. tudi Sen. ph. (Consolatio ad Marciam 11) in Aus. (Ludus septem sapientium 5, 137)), n. certamina L., furta Iovis Cat., provinciam T., carmina Suet., quidquid Amm.; v pass.: qui posset post nosci, qui siet Ter., forma in tenebris nosci non quita est Ter., omnes philosophiae partes … tum facile noscuntur, cum totae quaestiones scribendo explicantur Ci., nec noscitur ulli O. in nihče ga ne spozna = ga noče poznati, nulli videnda, voce tamen noscar O. me bodo vendar spoznali po glasu, nosci exercitui T. spoznati se z vojsko; noscor z NCI = o meni je znano, da … : Edictum ap. Lact., Amm.

2. kaj (že znanega zopet) spozna(va)ti: haud nosco tuum Pl. ne spozna(va)m te več, aderat, qui nosceret (sc. eum) Ter., potesne ex his ut proprium quid noscere? H., ad res suas noscendas recipiendasque L., signum, quo inter se noscebantur T., n. genus ipsum orandi T.

3. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, za prav vzeti (jemati), prista(ja)ti na kaj: causam Pl., Ci., illam partem excusationis Ci. ep.

4. occ. ogledujoč (motreč, zasledujoč, raziskujoč, proučevaje) spozna(va)ti, motriti, opazovati, zaslediti (zasledovati), preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izreči (izrekati) sodbo o čem, sodniško razsoditi (razsojati): nosce imaginem, signum Pl., mox (sc. equestribus) … pleraque concessa sunt, quae olim a praetoribus noscebantur S. —

II. v obl. iz perfektovega debla (prim. tudi opombo spodaj)

1. (po)znati, vedeti, umeti; novi spoznal sem = (po)znam, vem, ume(je)m, noveram spoznal sem bil = (po)znal sem, vedel sem: non nosti nomen meum? Pl., novi ego amantis Ter., non novi hominis faciem Ter., nostin'? Ter. ali veš?, Nostin' porticum apud macellum … ? Quid ni noverim? Ter., unum quom noris, omnēs noris Ter., vesperascit et non noverunt viam Ter., noram et scio Ter., novi hominis insaniam Ci., Manlium plerique noratis Ci., quam (sc. virtutem) tu ne de (po) facie quidem nosti Ci., res gestas de (iz) libris novisse Lact., qui autem virtutes (sc. Agesilai) noverant N., alia vitia non nosse Sen. ph. ne poznati = ne imeti, novisse senectam Sil., nosse salutiferas dubiis animantibus herbas Stat.; z dvojnim acc.: quem ego hominem nullius coloris novi Pl.; z inf.: Lact., quae … omnem istam lucem … in vetustum chaos submergere novit Ap., ego, quae dulce condiens et ollam et lectulum suave quatere novi Ap.; z adv.: si Caesarem bene (dobro, prav) novi Ci., unde tam bene me nosti? H., si bene me novi H., si bene te novi O., optime suos nosse N., aliquem pulchre nosse Plancus in Ci. ep., H. prav dobro (dodobra) poznati, totas non diligenter modo, sed etiam familiariter nosse causas Q., Latine et Punice nosse (= klas. scire) Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: modo quae dicat Epicurus bene noris Ci., nosse, quot Ionii veniant ad litora fluctus V.; kot formula zamolčanja: nosti cetera Ci. ali reliqua nosti Plin. drugo (ostalo) veš.

2. occ. telesno spoznati koga = telesno se združiti s kom: novit erus me Pl., hic leno neque te novit neque gnatam tuam Pl. — Od tod adj. pt. pf. nōtus 3

I. pass.

1. znan (naspr. ignotus, obscurus): Val. Max., Sil., Stat. idr., res nota Ci., non ita multos secum habuit notos atque insignīs latrones Ci., qui ipse notus sibi sit Ci., cumque essent vitiis atque improbitate omnibus noti Ci., tua nobilitas hominibus litteratis est notior, populo obscurior Ci., vita P. Sullae vobis notissima Ci., Pelopidas Thebanus magis historicis quam vulgo notus N., novo milite (kolekt.) … necdum satis noto inter se L., notissimi inter se L., quidam notus homo H., Daphnis … hinc usque ad sidera notus V., Amyntas, notior ut iam sit canibus non Delia nostris V., notus humo mersis Amphiaraus equis O., si gloriā tangeris, notiorem epistulae meae te facient Sen. ph., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., n. a studiis Amm.; aliquid notum habere Ci. kaj vedeti, znati; aliquid notum facere alicui Ci., Suet. komu kaj naznaniti, obvestiti koga o čem, tako tudi alicui notum facere de aliqua re Suet., Plin. iun.; z inf.: Delius … vates, Troianos notus semper minuisse labores Sil.; nota res est z ACI: Suet.; pesn. z gen. (zaradi česa): notus in fratres animi paterni H. zaradi svoje očetovske dobronamernosti, invisus Marti notusque fugarum … Hasdrubal Sil. Od tod subst.
a) nōtī -ōrum, m znanci, dobri prijatelji, kolegi: Ps.-V. (Ciris), me omnes noti ignotique monuerunt Ci., de dignitate Caelius notis ac maioribus natu … facile ipse respondet Ci., si tria notorum savia reppererit Cat., cum … postremo Seiani familiares atque etiam notos persequeretur Suet.
b) nōta -ōrum, n znane, očitne, neizpodbitne, nedvomne, gotove stvari, tisto, kar je znano, očitno, neizpodbitno, nedvomno, gotovo: quid opus est nota noscere? Pl., nota loquor Tib., quem nota pariter at occulta fallebant T., quos ignota pari sollicitudine movebant et nota: Amm.

2. occ.
a) izkušen, zvest: virtus N., pectora Sil.
b) prijateljski: notis compellat vocibus V.
c) navaden, običajen: haesit ulmo, nota quae sedes fuerat columbis H., munera nota V., astus tandem exue notos Sil.
d) odličen, imeniten, slaven, sloveč, slovit, znan: toreumata nota et pretiosa Ci., n. Lesbos, scriptor H., gladiator, pater familias Suet.; v slabem pomenu znan = razvpit, zloglasen: Clodia mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., quod noti sunt Ci., maxima et notissima illius furta Ci. —

II. act. poznavajoč koga, kaj, seznanjen s čim: notis praedicas Pl., notis est derisui Ph.; z gen.: homo huius provinciae notus et non parum sciens Auct. b. Hisp.

Opomba: Obl., tvorjene iz perfektovega debla, so večinoma skrčene: nosti = novisti, nosse = novisse, noram = noveram, norim = noverim, nossem = novissem Ci. idr.

nōtitia -ae, f (nōtus)

I. pass. poznanost, poznanstvo: hi propter notitiam sunt intromissi N. ker so bili znanci, kot znanci, (sc. mea fortuna) plus notitiae, quam fuit ante, dedit O. me je naredila bolj znanega, kot sem bil prej; occ. dober glas, slava, sloves: virtus notitiam serae posteritatis habet O. slovi pri poznem potomstvu, notitiam consequi Vitr. proslaviti se, si quid in nobis notitiae ac nominis est T. če sem kaj znan in imenovan, notitiā apud populum Romanum non carere T. —

II. act.

1. poznanstvo s kom: haec inter nos nuper notitia admodumst Ter., n. nova mulieris Ci., notitiam primosque (sc. amoris) gradus vicinia fecit O., cum magna meorum notitiam pars est infitiata mei O.; evfem.: intra annum vero vicesimum feminae notitiam habuisse in turpissimis habent rebus C. spečati se z žensko.

2. znanje, poznavanje, vedenje: Cels., Suet., Amm. idr., quanta notitia antiquitatis … ! Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis Ci., n. clarorum virorum N. pozna(va)nje zgodovine slavnih mož, hominum, rerum C., notitiam praebere Lucr., n. veri et falsi Lucr., exemplare dare et vestigia notitiaï (= notitiae) Lucr., tibi notitiam mora temporis eripit horum O., n. peccati Sen. ph., temporum, locorum habere notitiam Q. čase, kraje poznati, alicui in notitiam venire Plin. priti komu na znanje, in notitiam hominum venire Sen. rh. razglasiti (razvedeti) se, postati znan, in notitiam populi pervenire L. zasloveti med ljudstvom, tradere aliquid notitiae hominum Plin. dati kaj na splošno znanje, dati kaj ljudem vedeti, perferre in notitiam alicuius Plin. iun. dati komu na znanje, dati komu vedeti, obvestiti koga.

3. predstava, pojem, (po)misel: nullum est animal praeter hominem, quod habeat notitiam aliquam dei Ci. ki bi imelo kak pojem (kako predstavo) o bogu, notitiam aperire Ci. pojem pojasniti (pojasnjevati), notitias rerum imprimere Ci. splošne pojme.

4. vest, obvestilo, prikaz: pozni Icti., Cod. I.

number¹ [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron

figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj

numéro [-ro] masculin številka, število, velikost; (loterijska) srečka; točka v sporedu; familier čudak, smešen človek, tip

numéro de la maison, d'habitation hišna številka
numéro d'ordre, numéro suivi tekoča, zaporedna številka
numéro cent (populaire) stranišče
numéro gagnant srečka, ki je zadela dobitek
c'est un drôle de numéro to je čudak
avoir un bon numéro imeti dobro številko, biti dobro zapisan
composer le numéro zavrteti, klicati telefonsko številko
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
numéro spécial (d'une revue) posebna številka (revije)
numéro (d'immatriculation) de la voiture številka (imatrikulacijska) avtomobila
numéro spécimen poskusna številka
la suite au prochain numéro nadaljevanje v prihodnji številki
numéro un glavni, najvažnejši
ennemi masculin public numéro un sovražnik države št. 1

obist ženski spol (-i …) (ledvica) die Niere
figurativno do obisti poznati inwendig und auswendig kennen
|
morska obist živalstvo, zoologija der Lederschwamm

obíst (-i) f anat. star. rene:
obrati koga do obisti tagliare i panni addosso a qcn.
preiskati, pretipati komu obisti mettere qcn. alle strette
poznati do obisti conoscere a fondo

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obràz visage moški spol , face ženski spol , figure ženski spol , mine ženski spol , air moški spol

bled obraz visage pâle
človeški obraz visage humain
naravnost v obraz en pleine figure
nedolžen obraz air moški spol innocent
zločinski, obešenjaški obraz face ženski spol (ali mine ženski spol) patibulaire
žareč obraz visage moški spol radieux, mine ženski spol radieuse
gledati odkrito komu v obraz regarder quelqu'un en face
imeti sonce v obrazu avoir le soleil en face
imeti širok, ozek obraz avoir une face large, étroite
kazati prestrašen, začuden obraz avoir une mine effrayée, étonnée
napraviti dolg obraz avoir la mine longue
napraviti strog obraz montrer un visage sévère
pačiti obraz od bolečin grimacer de douleur
pljuniti komu v obraz cracher à la face de quelqu'un
pokazati svoj pravi obraz enlever son masque
poznati koga po obrazu connaître quelqu'un de vue
smejati se komu v obraz rire au nez de quelqu'un
udariti koga v obraz frapper quelqu'un en plein visage, familiarno mettre la main sur la figure de quelqu'un
vreči komu resnico v obraz jeter la vérité à la face de quelqu'un
zalučati komu resnico v obraz jeter la vérité en pleine figure de quelqu'un
zreti smrti v obraz regarder la mort en face
kri mu je stopila v obraz le sang lui est monté au visage
pravi obraz industrijske družbe le vrai visage de la société industrielle
to bije vsem pravilom v obraz cela contredit toutes les régles

obrís outline; contour; sketch

v obrísu in outline
v grobih obrísih on rough lines
napraviti obrís to outline
narisati obríse to contour (česa something)
poznati kaj v obrísih to have a sketchy knowledge of something

on² [ɔn] prislov

1.
(tudi v zvezi z glagoli) na (to have a coat on biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebi; to screw on priviti na kaj)

2.
(tudi v zvezi z glagoli) naprej, dalje (to talk on naprej govoriti; and so on in tako dalje)

3.

Razno:

on and on kar naprej
on and off tu in tam, včasih
from today on od danes naprej
the brakes are on zavore so pritegnjene
on with the show! naprej s programom!
to be on biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)
ameriško, sleng to be on to spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznati
to go on nadaljevati
sleng a bit on okajen
to get on in years starati se
to put on one's clothes (shoes, hat) obleči se (obuti se, pokriti se)

ortskundig ki pozna kraj, ortskundig sein poznati kraj