Franja

unrepair [ʌnripɛ́ə] samostalnik
potreba popravila; poškodovanost, propadanje, razpadanje

urgēnza f

1. nujnost, neodložljivost

2. nujna potreba, nujna zdravniška pomoč:
chirurgia d'urgenza med. urgentna kirurgija
provvedimento d'urgenza pravo urgentni ukrep

3. priganjati:
fare urgenza a qcn. priganjati koga; urgirati pri kom
non c'è urgenza ne mudi se

Wärmebedarf, der, potreba po toploti

Wasserbedarf, der, potreba po vodi

yen² [jen] samostalnik
ameriško, sleng nujna potreba ali zahteva, želja, hrepenenje, nagon

Zärtlichkeitsbedürfnis, das, potreba po nežnosti

крайность f skrajnost, skrajna sila, skrajna potreba;
в крайности če bo nujno potrebno;
по -ти vsaj

необходимость f neogibnost, nujnost, skrajna potreba;
нет необходимости ni potrebno

absolúten absolute; positive

absolútni ablativ gramatika ablative absolute
absolútni alkohol absolute alcohol
absolúten dokaz absolute proof
absolútna monarhija absolute monarchy
absolútna oblast absolute power
absolútna večina an absolute majority
absolútna višina altitude; height above sea-level
absolútno zaupanje complete (ali perfect ali absolute) confidence
absolútna potreba absolute necessity
absolútni posluh glasba perfect pitch

akumulativnost samostalnik
1. ekonomija (o denarnih sredstvih) ▸ felhalmozóképesség, akkumulálóképesség
V minulem letu je bila inflacija višja kot rast premij, kar seveda vpliva na nizko akumulativnost zavarovalnic. ▸ Tavaly az infláció meghaladta a biztosítási díjak növekedését, ami természetesen befolyásolja a biztosítótársaságok alacsony felhalmozóképességét.

2. (o energiji) ▸ megtartóképességZidana hiša ima večjo toplotno akumulativnost. ▸ A téglából épített házanknak nagyobb a hőmegtartó-képességük.
Akumulativnost zidu se poviša in s tem zmanjša potreba po ogrevanju. ▸ A fal hőmegtartó-képessége nő, és így kevesebb fűtésre van szükség.

anhēlō -āre -āvī -ātum (an² in hālāre)

1. intr. sopsti, sopihati, hlipati: anhelans spiritus Corn., ipse aeger, anhelans colla fovet V., nullus anhelabat sub... vomere taurus O., anhelare desinere Col. odsopsti; posebno zaradi vročine izhlapevati, od žeje hirati: anhelantes Garamantes Sil.; pesn. pren. (o stvareh) vršeti, bobneti, bučati, hreščati: fornacibus ignis anhelat V., anhelans follis Pers., anhelat humus Stat., anhelant aequora Sil., anhelans saevis ardoribus orbis Sil. tako rekoč hlapeč, anhelans inopia Iust. koprneča = silna potreba; amnis vapore anhelans Plin. zaradi pripeke izhlapevajoča.

2. trans. sopsti, sopihati, izdihniti (izdihovati): scribimus... aliquid, quod pulmo animae praelargus anhelet Pers., anhelatos ire in ignes (sc. taurorum) O., Typhoëos anhelati ignes O. izbruhan, frigus anhelans... Capricornus Ci. poet., verba inflata et quasi anhelata gravius Ci., siccos pinguis onyx anhelat aestus Mart., haec... anhelat Stat. govori sopeče, anhelatis ictibus Sil. sopihaje vesla goneč; pren. nameravati kaj, misliti na kaj: scelus Ci., crudelitatem ex imo pectore Corn., proelia Stat., inopiam suam sibi invicem Aug.

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

beljakovin|a ženski spol (-e …) das Eiweiß; (albumin) der Eiweißstoff
beljakovin iz hrane das Nahrungseiweiß
telesna beljakovin das Körpereiweiß
tuje beljakovine das Fremdeiweiß
presnavljanje beljakovin der Eiweißhaushalt, der Eiweißstoffwechsel
vsebnost beljakovin der Eiweißgehalt
pomanjkanje beljakovin der Eiweißmangel
potreba po beljakovinah der Eiweißbedarf
bogat z beljakovinami eiweißreich
reven z beljakovinami eiweißarm
vsebujoč beljakovine eiweißhaltig

beljakovína albumen; kemija albumin

potreba po beljakovínaah albumin requirement
beljakovínast albuminous

branj|e srednji spol (-a …) das Lesen, nekomu drugemu: das Vorlesen; (čtivo) der Lesestoff, die Lektüre; predloga zakona v parlamentu: die Lesung; religija die Lesung (tipološko typologische)
javno branje die Verlesung
branje misli das Gedankenlesen
branje za pred spanjem die Bettlektüre
branje za na pot die Reiselektüre
branje za pokušino die Leseprobe
branje iz roke die Handlesekunst
nezmožnost branja die Leseunfähigkeit
svetilka za branje die Leselampe
hitrost branja die Lesegeschwindigkeit
potreba po branju der Lesehunger
pouk branja der Leseunterricht
vreden branja lesenswert
sadovi branja Lesefrüchte ( množina )

caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

caso de conciencia vprašanje vesti
caso de necesidad sila, potreba
caso que, en caso de que, caso de v primeru da
dado caso que domnevajmo, da
demos caso que vzemimo, da
se da el caso que zgodi se, da
el caso es que stvar je ta, da; namreč
el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
estar en el caso biti na tekočem
hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
hacer caso omiso de ne upoštevati
no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
¡vamos al caso! k stvari!
de caso pensado namerno
del caso dotičen
en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
en su caso oziroma
yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
en tal caso v tem primeru
en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
para el caso que za primer da
por el mismo caso ravno zato
si es caso mogoče

commercium -iī, n (commercārī)

1. kupčija, trgovina, promet: Plin., Plin. iun., Fl., Icti., mare magnum et ignara lingua commercio prohibebant S., commercio aliquem prohibere L., Thraces commercio faciles L.; z gen. (s čim): Sen. ph., Plin., annonae c. L. epit. kupčija z žitom, postquam vitiorum commercium vulgavere Cu. trgovino z razkošnim blagom, pecuniae commercium Iust. denarna potreba; pesn.: belli commercia V., T. = izmenjava in odkup ujetnikov.

2. met.
a) pravica do kupčevanja, trgovska pravica, prometna pravica: Icti., arabat is agrum conductum, nam commercium in eo agro nemini est Ci., iis commercium istarum rerum (signorum et tabularum) cum Graecis non fuit Ci. niso imeli pravice kupovati, salis commercium dedit L. dovolil je uvoz soli, denorum equorum c. L. pravica, (po) deset konj kupiti, neque conubium neque commercium … inter se cuiquam extra fines regionis suae esse L.
b) dovoz živil, zaloga živeža (poseb. med vojno), živila, živež: commercio laborare Front.; v pl.: commercia militaria Plin., in bellis semper commerciorum curam habere Plin.
c) tržno mesto, tržišče: commercia ea et litora peragravit Plin., per Assyriae trahitur commercia ripae Cl.

3. pren.
a) občevanje, izmenjava(nje), skupnost, zveza: Pl., Fl., voluptas nullum habet cum virtute commercium Ci.; z gen. personae: c. plebis L. s preprostim ljudstvom, aliarum gentium Cu., sunt nobis commercia caeli O. občujemo z nebeščani, commercio hominum frui vetuit Suet.; z gen. rei: Vell., Val. Max., Sil., exercent illi sociae commercia linguae O., sermonum c. facere L., non commercio linguae nobiscum cohaerere Cu., c. sermonis Plin., loquendi et audiendi T.
b) occ. α) spolno občevanje: cum ea mihi fuit commercium Pl., commercium mutui stupri Suet. β) tajni sporazum, skrivno občevanje: Cod. Th.

corporel, le [kɔrpɔrɛl] adjectif telesen

besoin masculin corporel telesna, naravna potreba
exercice masculin corporel telesna vaja
punition féminin corporelle telesna kazen

crying¹ [kráiiŋ] pridevnik
v nebo vpijoč; hujskaški, rovarski

crying shame v nebo vpijoča krivica
crying need nujna potreba

déloven de trabajo

delovni dnevi días m pl hábiles
delovna bluza, halja blusa f de trabajo
delovni dan día m laborable; jornada f
osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
delovna knjižica libreta f de trabajo
delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
delovna mezda paga f salario m
delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
delovna norma norma f de trabajo
delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
delovni proces proceso m de trabajo
delovna pogodba contrato m de trabajo
delovno pravo Derecho m Laboral
delovna pavza descanso m
delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
delovno razmerje relación f laboral
delovna sila mano f de obra
delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
delovno sodišče tribunal m laboral
delovna soba cuarto m de trabajo
delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
delovni stroški costo m de mano de obra
delovno taborišče campo m de trabajo
delovni teden semana f de trabajo
delovna ura hora f de trabajo
izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra