Franja

risōlvere^*

A) v. tr. (pres. risōlvo)

1. rešiti, razreševati; razdreti:
risolvere una controversia razrešiti spor
risolvere un contratto razdreti pogodbo

2. razstaviti, razstavljati; razkrojiti, razkrajati

3. skleniti:
i belligeranti hanno risolto di firmare un armistizio vojskujoče se strani so sklenile podpisati premirje

4. med. olajšati, pospešiti okrevanje:
risolvere una malattia con terapie intensive olajšati okrevanje z intenzivnim zdravljenjem

B) ➞ risōlversi v. rifl. (pres. mi risōlvo) odločiti se, skleniti

scattare

A) v. intr. (pres. scatto)

1. sprožiti se

2. ekst. skočiti, skakati; šport močno pospešiti

3. pren. bruhniti, planiti:
di fronte all'insinuazione è scattato ob podtikanju je planil

B) v. tr. sprožiti

sprout [spráut]

1. samostalnik
botanika kal, klica; mladika, poganjek, popek; potaknjenec
figurativno potomec

Brussels sprouts brstnati ohrovt

2. neprehodni glagol
kliti; poganjati mladike, popke; zrasti
prehodni glagol
pospešiti rast ali kalitev; pustiti rasti

he has sprouted a mustache pustil si je (z)rasti brke

step out neprehodni glagol
izstopiti, ven stopiti, sestopiti; hitreje iti, pospešiti korake, pošteno (hitro) stopiti
prehodni glagol
s koraki izmeriti (oddaljenost)

unaprijèditi unàprijedīm (ijek.), unapréditi unàprēdīm (ek.)
1. pospešiti napredek
2. povišati: unaprijediti koga iz jedne činovničke grupe u drugu, iz jednog zvanja u drugo, u čin poručnika

зачастить (gov.) pogosto storiti kaj; pospešiti tempo;
дождь зачастил dež je začel močno liti;
он к нам зачастил začel je pogosto zahajati k nam

нажимать, нажать stiskati, iztisniti; (s)tlačiti, zmečkati; pritiskati, pritisniti; (pren.) pospešiti tempo dela, povečati energijo pri delu

addō -ere -didī -ditum (ad in dare)

I.

1. prida(ja)ti, doda(ja)ti, pridoda(ja)ti (naspr. demere, adimere, detrahere, deducere): Ter., H., Suet., cum aliquid ... additur aut demitur Ci., auget, addit, accumulat (acervos pecuniae) Ci., add. ad decumas tritici modios triginta Ci., multas res novas in edictum N., quorum maiores multum rei publicae addiderant S., add. numerum colonorum L., annos duos ad duo lustra O.; skrajšana rekla: gradum addere (sc. gradui) Pl., L., Plin. iun. korak doda(ja)ti koraku = korake pospešiti, quadrigae addunt in spatia (sc. spatia) V. pospešijo tek; occ. mat. seštevati: addendo deducendoque videre, quae reliqui summa fiat Ci.

2. pren. pridejati (pridevati), dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati), privze(ma)ti: add. historiae maiorem sonum Ci., vim victis V. pomnožiti, noctem operi V. še noč uporabiti za ..., hominem Troiae periturae V. zaplesti v propad Troje, sceleri scelus L. ali scelus in scelus O. zločin na zločin nalagati, laborem ad cotidiana opera C., addito tempore T. sčasoma = addita aetate Plin., quo nihil addi potest Ci. = ki mu ni vrste, poëmata pronuntiabat sic, ut nihil posset addi N. = izborno, quid ad hanc mansuetudinem addi potest? Ci., addita denuntiatione belli Cu.; poseb. o govoru: verbum adde unum! Pl. le besedico še zini! verbum non amplius addam H., add. aliquid ore, verbis V., addit "aratorum pecunia" Ci. vstavi v stalno besedilo besedi ..., add. ad hoc maledicta alia S., addito metu mortis Cu. zapretivši mu celo s smrtjo, addunt etiam de Sabini morte C.; z ACI: Ter., C., addit etiam illud, equites non optimos misisse Ci.; s quod: Plin. iun.; s finalnim stavkom: Plin. iun., addidit, ut redirem in patriam Ci., ut media nocte proficiscamur, addunt C.; od tod poklasično v absolutnem abl. addito s pristavkom, pristavivši: Plin., Ap., Lamp., vocantur patres, addito consultandum (esse) super re magna T., miserat duas praetorias cohortes Caesar, addito, ut magistratus Calabriae ... suprema erga memoriam filii sua munera fungerentur T., paucis receptis et addito, ne caelestis religio decerneretur T. Pogosto imp. adde, adde huc (his), adde eo dodaj še k temu, primisli še temu; z obj.: adde ductūs aquarum Ci., adde huc fontium perennitates Ci., adde his saltatores Ci., adde eo exsilia, luctūs Ci., adde huc populationem agrorum L.; s kavzalnim stavkom: adde, quod: L., O.; oblika adde tudi, če se ogovarja več oseb: L. (XXVI, 41).

II.

1. prideti, sploh kam dati, postaviti, naložiti (nalagati), položiti (polagati) (naspr. demere, adimere): Varr., Tib., Col., Plin., Sil., eas (epistulas) in eundem fasciculum Ci. ep., manūs alicuius in vincla, soleam pedi O., frena feris V. uzde nadeti živalim, obrzdati jih, equo calcaria L. in (pren.) calcar (calcaria) alicui H., Plin. iun. izpodbosti (izpodbadati) koga, iugis arcem V. prizidati, album in vestimentum L., venenum in plagam Suet. vli(va)ti; occ. pridružiti, pridodeliti: T., Argum Iovi custodem Pl., aliquem alicui comitem V., L., his ego te ductorem milibus addam V. additis auxilio (dat.) perfugis S.; od tod additus alicui komu v nesrečo pridružen, komu sovražen, nadležen: Luc. ap. Macr., Teucris addita Iuno V., nequitiae additus custos H.

2. pren. pridevati = komu kaj da(ja)ti, navdihniti koga, navda(ja)ti koga s čim, prizadeti komu kaj, vzpodbujati v kom kaj, pripraviti (pripravljati) koga do česa: pudicitiae vitium Pl., fidem contioni L., alimenta rumoribus L., dignitatem, favorem alicui S. nakloniti (naklanjati), decus ebori V., alicui honorem L. ali honores V. izkaz(ov)ati, (alicui) cognomen V. ali nomen (nomina) C., Plin. iun. ali vocabulum T. nadeti, sibi nomen gloriamque S. pridobi(va)ti si, alicui animum (animos) Ter., Ci. ep., L., V., O. ali mentem H. osrčiti koga, furorem animis V. razbesniti srca, mentibus ardorem V. razvne(ma)ti srca, audaciam, virtutem S., formidinem S., iram O., metum T., strenuis vel ignavis spem metumve T., spes addita V. ponovljena, nova, add. alicui alacritatem scribendi Ci.; occ. addere alicui z inf. naučiti koga: ille viris ... ferro circumdare pectus addiderat Sil.

alargar [g/gu] podaljšati, raztegniti, razširiti, povečati, zvišati (plačo), podati, odpreti (roko), popustiti (vrv), prepustiti, odstopiti

alargar el paso pospešiti korak
alargarse narasti, daljši postati, vleči se (seja)
alargarse en el discurso zaiti vstran v govoru

allonger [alɔ̃že] verbe transitif podaljšati; iz-, raztegniti; populaire mnogo pretrpeti, argot priznati; verbe intransitif podaljšati se

s'allonger podaljšati se, iz-, raztegniti se, zlekniti se, leči
allonger le pas pospešiti korak
allonger une robe podaljšati obleko
allonger le cou iztegniti vrat
allonger la sauce razredčiti omako
allonger un coup de pied, une gifle à quelqu'un dati brco, klofuto komu
allonger un coup de poing sur la figure de quelqu'un udariti koga s pestjo v obraz
allonger le visage, le nez, la figure (figuré) podaljšati obraz
les jours commencent à allonger dnevi se začenjajo daljšati
(familier) allonger une somme, un pourboire, 100 francs à quelqu'un dati komu neko vsoto, napitnino, 100 frankov
je vais m'allonger un peu malo se bom zleknil

allungare

A) v. tr. (pres. allungo)

1. podaljšati, podaljševati:
allungare un vestito podaljšati obleko
allungare il collo stegovati vrat; pren. dolgo čakati
allungare le gambe pretegniti noge
allungare un libro pog. podati knjigo
allungare la mano prositi
allungare le mani su qcs. pren. krasti
allungare gli orecchi napeti ušesa, pazljivo poslušati
allungare il passo pospešiti korak, podvizati se
allungare uno schiaffo primazati klofuto
allungare le vacanze podaljšati počitnice, dopust
allungare una vocale jezik podaljšati samoglasnik

2. šport podati žogo (daleč naprej)

3. razredčiti, razvodeniti:
allungare il vino razvodeniti vino

B) ➞ allungarsi v. rifl. (pres. mi allungo) podaljšati se, potegniti se:
il ragazzo si è molto allungato fant se je močno potegnil
le giornate si allungano dnevi se daljšajo

anticipare v. tr. (pres. anticipo)

1. predčasno narediti, preložiti na zgodnejši čas:
anticipare la data del matrimonio preložiti poroko na zgodnejši datum
anticipare i tempi di qcs. pospešiti kako delo; biti pred časom

2. plačati, dati vnaprej:
anticipare lo stipendio vnaprej dati plačo

3. absol. priti prej; biti zgoden; prehitevati:
la primavera quest'anno anticipa letos pomlad prehiteva

4. objaviti (uradno neznane podatke):
hanno anticipato i risultati della ricerca objavili so ugotovitve raziskave

5. redko predvidevati, predpostavljati, domnevati

6. šport prehiteti:
anticipare un avversario prehiteti nasprotnika

aviar (pres: -ío) pripraviti, opremiti, oborožiti; rediti (perutnino)

aviar el paso pospešiti korak
aviarse para salir pripraviti se za odhod

coffin¹ [kɔ́fin] samostalnik
krsta
navtika stara ladja; papirnata vrečka

hudomušno a coffin nail cigareta
to drive (ali put) a nail into s.o.'s coffin pospešiti smrt koga (npr. pijača, kajenje)

exécution [ɛgzeküsjɔ̃] féminin izvršitev, izvršba; musique izvedba; izvršitev kazni, usmrtitev; militaire ustrelitev

exécution capitale usmrtitev
exécution forcée prisilna izvršba
avancer, retarder l'exécution d'un projet pospešiti, zavlačevati izvršitev načrta
commencer l'exécution de quelque chose lotiti se česa
mettre à exécution izvesti, izvršiti

fermentacija samostalnik
(biokemijski proces) ▸ erjedés, fermentációPovezane iztočnice: alkoholna fermentacija, mlečnokislinska fermentacija, spodnja fermentacija, zgornja fermentacija

force² [fɔ:s] prehodni glagol
siliti, izsiliti, vsiliti, prisiliti; obvladati; predreti, predirati; z naskokom vzeti; vdreti; oskruniti, posiliti; prenapenjati, forsirati

to force s.o.'s hand prisiliti koga
to force open nasilno odpreti
to force s.th. on s.o. vsiliti komu kaj
to force the pace pospešiti korak
to force a plant pospešiti rast rastline
to force o.s. upon s.o. vsiljevati se komu
to force division zahtevati glasovanje (v angleškem parlamentu)
to force one's way krčiti si pot
to force a position z napadom zavzeti položaj

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

forsírati to force, to strain; (siliti) to force, to compel, to constrain, to coerce

forsírati (pospešiti) korak to force the pace; (industrijo itd.) to support, to push, pogovorno to plug

forzare

A) v. tr. (pres. fōrzo)

1. prisiliti:
l'hanno forzato a parlare prisilili so ga govoriti

2. posiliti; na silo kaj storiti:
forzare un meccanismo inceppato na silo pognati v tek mehanizem, ki se je zataknil
forzare una porta vlomiti vrata
forzare un blocco razbiti blokado
forzare il senso di una parola pren. samovoljno tolmačiti smisel besede

3. napenjati:
forzare la voce napenjati glas
forzare la marcia voj. pospešiti marš

B) v. intr. tiščati, stiskati:
la scarpa forza čevelj tišči