Franja

присылать, прислать pošiljati, poslati

пускать, пустить (s)puščati, (s)pustiti kam; dovoljevati, dovoliti; (zast.) (od)poslati (pismo); spreje(ma)ti, da-(ja)ti zavetje; razširjati, razširiti (novico);
п. фейерверк (pri)žgati ognjemet;
п. на вoлю spustiti na svobodo;
п. в кого камнем kamen vreči za kom;
п. в ход все средства (u)porabiti vse mogoče;
п. машину в ход zagnati stroj;
п. в продажу da(ja)ti v prodajo;
п. в обращение da(ja)ti v promet;
п. пo миру spraviti na beraško palico;
п. ростки vzkliti;
п. кoрни zakoreniniti se;
п. судно ко дну ladjo potapljati, potopiti

спускать, спустить spuščati, spustiti; pošiljati, poslati (navodila); izpuščati, izpustiti (plin); (o)slabeti;
спустить с лестницы vreči čez prag, spoditi;
спустить курок sprožiti petelina;
работать спустя рукава površno delati;
с. деньги denar potratiti;
спустить с кого кожу odreti koga;
спустить глаза с кого odvrniti oči, odtrgati oči od koga;
шина спустила zračnico je razneslo;

abkommandieren z ukazom poslati

accampare

A) v. tr. (pres. accampo)

1. poslati v boj, na bojno polje; utaboriti (vojsko)

2. pren. postaviti, navesti, navajati:
accampare pretese, ragioni postaviti zahteve, navesti pravice, razloge

B) ➞ accamparsi v. rifl. (pres. mi accampo)

1. razporediti se (na bojišču)

2. utaboriti se

adelantar naprej pomakniti ali spraviti, pospešiti, naprej poslati, prehiteti, preseči, izpopolniti; vnaprej plačati

adelantar la paga dati predjem na plačo
el enfermo adelanta mucho bolnik se mnogo bolje počuti
adelantarse napredovati, naprej iti, prehitevati (ura), prekositi; drzniti se
adelantarse a los demás prekositi ostale
adelantarse al deseo de algn ustreči želji

adjuntar v prilogi poslati

adresser [adrɛse] verbe transitif nasloviti, poslati na naslov, napotiti

s'adresser à quelqu'un obrniti se na koga; biti komu namenjen
adresser la parole à quelqu'un ogovoriti, nameniti komu vprašanje, obrniti se na koga z vprašanjem
adresser un compliment, une critique, une question à quelqu'un izreči komu poklon, kritizirati koga, vprašati koga
la lettre que vous m'avez adressée pismo, ki ste ga poslali na moj naslov
le médecin m'a adressé à un spécialiste zdravnik me je napotil k specialistu
adressez-vous au portier obrnite se na vratarja
adresser toute demande de renseignements à za vse informacije se obrnite na
s'adresser en confiance à quelqu'un zaupno se obrniti na koga

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

antemittō, pravilneje ante mittō, -ere, (-)mīsī, (-)missum naprej poslati (pošiljati): C.

appoggiare

A) v. tr. (pres. appōggio)

1. prisloniti, nasloniti:
appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

2. položiti, postaviti:
appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

3. pren. podpirati:
appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

besetzen zasesti, zasedati, einen [Ausschuß] Ausschuss, ein Gremium: poslati zastopnike v; (umranden) obrobiti, obrobljati, beim Nähen: podšivati, podšiti

buttern

1. delati/narediti maslo

2. namazati z maslom

3. figurativ Geld: investirati v, vtakniti v; einen Ball: poslati v, eine Karte beim Kartenspiel: šmirati

catapulter [-pülte] verbe transitif izstreliti z metalnim strojem, katapultirati; silovito zagnati; figuré hitro poslati koga v oddaljen kraj

centrer [sɑ̃tre] verbe transitif osredočiti, usrediti; zbrati; technique centrirati; (nogomet) poslati žogo (s krila) srednjemu napadalcu

circummittō -ere -mīsī -missum

1. po ovinkih poslati (pošiljati): qui castra aggrederentur, post montes circummisit L., iugo circummissus Veiens L. okrog sedla poslani, tribuno cum duorum signorum militibus circummisso L.

2. razposlati (razpošiljati): praeconibus circummissis pronuntiari iubent C., c. senatores, c. legationes, c. tribunos militum et praefectos C., legationes in omnes partes C.

cursar često (marljivo) obiskovati; obiskovati (predavanja na visoki šoli); napraviti (absolvirati) tečaj; oddati brzojavko; odpraviti, naprej poslati (prošnjo)

cursar las leyes študirati pravo
cursar una petición (una solicitud) vložiti prošnjo

députer [depüte] verbe transitif poslati ali delegirati (koga) kot poslanca

députer des représentants à une assemblée delegirati zastopnike za skupščino

descararse nesramen (predrzen) poslati