-
vollständig popoln, kompleten; vollständige Induktion Mathematik popolna indukcija; vollständiges Differential Mathematik popolni diferencial; Mathematik metrischer Raum: poln; Adverb popolnoma
-
zàdrigao -gla -o čvrst, močan, poln, rdeč (navadno o vratu, obrazu): glava mu počivaše na -glu vratu; na ulazu se pojavi -o soldačko lice
-
zàdrignuti -nēm postati čvrst, močan, poln, rdeč (navadno o vratu, obrazu): svakome fratru jednako je zadrigla šija, svakome jednako pucaju obrazi
-
дебелый (zast.) poln, debel, zalit
-
исполненный izpolnjen, izvršen; poln;
и. чувством благодарности poln hvaležnosti
-
кругловатый okroglast; poln
-
круглый okrogel; (pren.) poln, rejen;
к. дурак popoln tepec;
к. год vse leto;
круглые сутки noč in dan;
к. сирота popolna sirota;
круглая сумма precejšnja vsota;
для круглого счёта da zaokrožimo račun;
круглым счётом približno:
делать круглые глаза debelo pogledati (od začudenja)
-
по́вний, по́вен прикм., pôln prid.
-
полный
1. (po)poln, cel;
там людей полным-полно tam je nabito polno ljudi;
п. надежды upa poln;
2. zajeten, debel, okrogel;
его дом полная чаша v njegovi hiši je izobilje;
п. генерал (zast.) armadni general (v carski Rusiji)
-
преисполненный poln, napolnjen;
п. решимости trdno odločen
-
пухлый poln, mehak;
пухлые губы sočne ustnice
-
сочный sočen; (pren.) živ (barva), poln (ton)
-
толстенький debelušen, poln
-
preñado, -a brej(a), noseč(a); poln težav
mirada preñada de amenazas preteč pogled
nube preñada de agua deževen oblak
los ojos preñados de lágrimas solznih oči
palabra preñada globokoumna beseda
-
abrojoso poln osata
-
abundant [əbʌ́ndənt] pridevnik (abundantly prislov) (in, with)
obilen, bogat, poln česa
-
accidenté, e [aksidɑ̃te] adjectif poln dobrih in slabih sprememb, razgiban (življenje); neraven, gričevnat (zemljišče); (oseba, avto) ponesrečen; masculin, féminin ponesrečenec, -nka
région féminin accidentée gorata pokrajina
voiture féminin accidentée avto, ki je imel nezgodo, nesrečo
route féminin accidentée neravna cesta
-
aciago poln nesreče
-
aerātus 3 (aes)
1. z bronom (medjo, bakrom) okovan: portae, postes O., fores Tib., ostia Plin., lecti Ci., L. z bronastimi nogami, naves C., H. ali prorae, classis V. ali puppes O. ali carinae Sil. z bronastimi kljuni, aeratae acies V. z bronastimi oklepi; subst. aerātae -ārum, f (sc. naves) z bronom okovane bojne ladje: Sen. ph.
2. pesn. bronast: compedes Varr. ap. Non., securis V., cuspis O., catenae, pila Pr., crates (= loricae) Stat.; pren. trden kakor jeklo: murus, nodi Pr.
3. poln denarja, denaren; le enkrat šalj.: tribuni non tam aerati, quam ut appellantur aerarii Ci. ep.
-
aerūginōsus 3 (aerūgō) poln bakrene rje, z zelenim volkom prevlečen: lamellae Sen. ph., manus Sen. rh. od rje naprosjačenega denarja umazana, prosjaška, sputa Cael. kakor z volkom prevlečeni, zelene rjaste barve.