Franja

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da

ambadedō -ere -ēdī krog in krog objesti = pojesti, docela požreti: uxoris dotem Pl.

ambedō -ere -ēdi -ēsum objesti, obgristi: ambesas absumere mensas V., vis locustarum ambederat quidquid herbidum T.; amb. uxoris dotem Pl. pojesti, docela požreti; pren.: flammis ambesa robora V. obžgani, flumen paulatim... agrum ambedit Dig. je izpodjedla.

ananas samostalnik
1. (sadež) ▸ ananász
2. (rastlina) ▸ ananász

anniversaire [anivɛrsɛr] adjectif obleten; masculin obletnica; rojstni dan

fête féminin anniversaire jubilej
anniversaire de la mort, de (la) naissance obletnica smrti, rojstva
le 8 mai est l'anniversaire de l'armistice de 1945 8. maj je obletnica premirja leta 1945
célébrer le centième anniversaire d'un événement slaviti, praznovati stoletnico kakega dogodka
manger le gâteau d'anniversaire pojesti torto, narejeno za rojstni dan
(religion) messe féminin anniversaire maša na obletnico smrti

banana samostalnik
1. (plod) ▸ banánPovezane iztočnice: rdeča banana

2. (rastlina) ▸ banánPovezane iztočnice: rdeča banana

3. neformalno, v košarki (blokada) ▸ prakker
4. (plovilo v obliki banane) ▸ banán [vízijármű]
5. (vrsta pričeske) ▸ banánkonty

bar [bar] masculin

1. točilnica, pivnica; točilna miza; kavarna

2. bar (enota zračnega pritiska)

3. brancin (riba)

prendre une consommation au bar nekaj pojesti pri točilni mizi

battiscarpa avv. toskansko
a battiscarpa v naglici, mimogrede:
mangiare a battiscarpa kaj v naglici in stoje pojesti

Bissen, der, (-s, -) grižljaj, zalogaj, (Stück) košček, (Mahlzeit) prigrizek; einen Bissen essen prigrizniti kaj, malenkost pojesti; ein fetter Bissen masten zalogaj; ein harter Bissen trd zalogaj

boccone m

1. grižljaj, zalogaj:
un boccone di pane grižljaj kruha
mangiare, prendere, mandar giù un boccone prigrizniti, pojesti malo ali v naglici
guadagnarsi un boccone di pane pren. zaslužiti komaj za kos kruha
levarsi il boccone dalla bocca pren. odtrgati si od ust
contare i bocconi pren. skopo rezati kruh
boccone di cardinale pren. poslastica, zelo okusna jed
boccone del prete pren. kurja škofija
ingoiare bocconi amari pren. požreti marsikatero grenko

2. ekst. pren. košček, majhna količina:
a pezzi e bocconi po koščkih, pomalem

3. ekst. hrana, jed:
fra un boccone e l'altro med jedjo
ho ancora il boccone in bocca pren. pravkar sem pojedel
è un boccone che fa gola a molti pren. po tem zalogaju se marsikomu cedijo sline

4. (zastrupljena) vaba:
dare il boccone zastrupiti; pren. podkupiti
pigliare il boccone pren. pustiti se podkupiti

boire*¹ [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

se boire biti piten, dati se piti
air masculin, chanson féminin à boire napitnica
boire à quelqu'un napiti komu
boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
boire à petits coups srebati
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
boire l'obstacle igraje premagati oviro
je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
boire des yeux z očmi požirati
ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
boire tout son soûl piti, kolikor le moremo

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

clear³ [kliə]

1. prehodni glagol
jasniti, vedriti; čistiti (of)
razbremeniti; razprodati; izkrčiti; pospraviti; plačati, poravnati; urediti; ocariniti; preskočiti; odstraniti; zapustiti, miniti; opravičiti
navtika odpluti

2. neprehodni glagol
(z)jasniti, zvedriti se; razsvetliti se; izprazniti se
mornarica rešiti se; odpluti, odjadrati

to clear an account poravnati račun
to clear the air pojasniti nesporazum
to clear the decks pripraviti ladjo za boj; sleng pojesti vso jed na mizi
to clear the gate preskočiti vrata
to clear the examination paper rešiti vse naloge
navtika to clear the land odpluti
to clear o.s. opravičiti se
to clear the room zapustiti sobo
navtika to clear the rope zravnati, razviti vrv
to clear the table pospraviti z mize
to clear one's throat odkašljati se
to clear s.o.'s skirts vrniti komu dober glas
clear the way! umakni(te) se!
to clear the way pripraviti pot (za nadaljnje delovanje)
to clear out of the way odstraniti
to clear a ship izkrcati tovor iz ladje

comer jesti, obedovati, kósiti, použiti; žreti (žival); popasti (popasem); od-, po-jesti; (besede) izpustiti, pogoltniti; zapraviti (premoženje)

me lo comería vivo od jeze bi ga raztrgal
con su pan se lo coma to je njegova stvar, on odgovarja za to
está diciendo comedme (to) je zelo okusno (mikavno)
sin comerlo ni beberlo ne da bi imel pri tem najmanjšo krivdo
¿con qué se come eso? kaj pa naj to pomeni?
lo que no has de comer, déjalo cocer ne pihaj v nekaj, kar te ne peče!
comer en el plato s krožnika jesti
comer a dos carillos opravljati istočasno dve (donosni) službi
comer como un buitre ko volk jesti
comer de mogollón jesti na stroške koga drugega, biti prisklednik
comer de vigilia postiti se, uživati postne jedi
antes de comer pred obedom
después de comer po obedu, popoldne
gana(s) de comer ješčnost
me come todo el cuerpo po celem telesu me jé (srbi)
dar de comer jesti dati, krmiti
ganar de comer služiti si svoj kruh
comerse pojesti, použiti
comerse los codos de hambre stradati
comerse de envidia pokati od zavisti
comerse las palabras besede požirati
comerse a los santos biti pobožnjakar
comerse u/c con los ojos (con la vista) z očmi kaj požirati
comerse por a/c koprneti po čem
comerse crudo a uno ugnati koga

contruncō -āre seseka(va)ti, razseka(va)ti, (z)drobiti: Ap., Lamp., eos omnes duobus ictibus Pl., cibum Pl. pojesti.

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

čísto prislov cleanly, purely, clearly; (popolnoma) wholly, entirely, quite

čísto na začetku at the very beginning
on je čísto zadovoljen he is quite satisfied
čísto vse pojesti to eat all up
čísto nič nothng at all
prepisati na čísto to make a fair copy

descente [dɛsɑ̃t] féminin sestop; padanje, padec; vožnja ali hoja navzdol; spuščanje navzdol; izkrcanje; aéronautique pristanek, odskok (s padalom); (smučanje) smuk, spust; sovražen vpad; familier, médecine kila; aéronautique sestrelitev; ograja pri stopnicah; minéralogie, mines padajoč rov

à la descente pri iz-, sestopu (d'autobus iz avtobusa)
descente d'air froid vdor mrzlega zraka
descente d'armée vdor (sovražne) vojske
descente de croix (religion) snemanje s križa
descente de justice, de police policijska hišna preiskava, racija
descente de lit, de bain predposteljnik, rogoznica pri banji
descente sur les lieux (juridique) krajevni ogled, ogled na kraju
descente à pic oster spust (pri smučanju)
descente en piqué (aéronautique) strmoglavi spust z letalom, pikiranje
descente planée spustni polet
parcours masculin en descente vožnja navzdol
tuyau masculin de descente odvodna cev
avoir une bonne descente (figuré, populaire) mnogo pojesti in popiti
faire une descente en parachute odskočiti s padalom
faire la descente d'une rivière en canoë peljati se s kanujem po reki navzdol
faire une descente chez quelqu'un napraviti hišno preiskavo pri kom
il y a eu une descente de police dans cet hôtel policija je izvedla preiskavo v tem hotelu

diavolo

A) m (f -la, -lessa)

1. hudič, vrag:
nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
mandare al diavolo poslati k hudiču
fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

3. pren.
buon diavolo dobričina
povero diavolo ubožec, nesrečnik

4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

5. igre škis (pri taroku)

6. zool.
diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

C) avv.

1.
alla diavola zanič; na vse pretege:
lavorare alla diavola delati na vse pretege

2.
pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki

digerire v. tr. (pres. digerisco)

1. med. prebaviti, prebavljati:
digerisce anche i chiodi še žeblje je sposoben pojesti

2. pren. prenesti, prenašati; razumeti:
quell'uomo non lo digerisco proprio tega človeka sploh ne prenesem
il latino no l'ho mai digerito latinščine nisem nikoli razumel