Franja

sorrēggere^*

A) v. tr. (pres. sorrēggo)

1. podpreti, podpirati

2. pren. pomagati, potolažiti

B) ➞ sorrēggersi v. rifl. (pres. mi sorrēggo) stati zravnan, pokonci

sostener* (glej tener) držati, nositi, prenašati, podpirati; vzdrževati; braniti; trditi; izvesti; uveljaviti; ščititi; pospeševati

sostener correspondencia (con) dopisovati si (s)
sostener una lucha prestati borbo
sostener una tesis braniti tezo
sostiene que... trdi, da ...
no se puede sostener nevzdržno je
sostenerse držati se, naprej trajati; obdržati se; vztrajati
sostenerse en el aire plavati (viseti) v zraku
los precios se sostienen cene se držé

sostenere^*

A) v. tr. (pres. sostēngo)

1. nositi, prenašati; podpreti, podpirati (tudi pren.):
sostenere una carica opravljati funkcijo
sostenere il carico della famiglia nositi breme družine
sostenere gli esami šol. polagati izpite
sostenere una parte gled. igrati vlogo

2. pren. držati visoko:
sostenere le azioni, i prezzi držati visoko delnice, cene
sostenere una nota glasba podaljšati noto

3. pren. pomagati; podpreti, podpirati; braniti, zagovarjati:
sostenere uno nella disgrazia pomagati komu v nesreči
sostenere la candidatura di qcn. podpreti kandidaturo nekoga
sostenere una causa zagovarjati stvar

4. pren. biti hranljiv, redilen

5. pren. trditi, zatrjevati; zagovarjati:
sostenere un'idea zagovarjati idejo
sostiene di essere innocente trdi, da je nedolžen

6. pren. prenesti, prenašati; vzdržati:
non sostiene la luce del sole ne prenese sončne svetlobe
sostenere l'attacco del nemico zdržati sovražnikov napad

B) ➞ sostenersi v. rifl. (pres. mi sostēngo)

1. držati se pokonci; podpreti, podpirati se:
sostenersi col bastone podpirati se s palico

2. ohraniti, ohranjevati se pri moči

3. stati pokonci

4. pren. prepričati, biti verodostojen:
un'idea che non si sostiene ideja, ki ne prepriča, ni verodostojna

soutenir* [sutnir] verbe transitif podpreti, (pokonci) držati, nositi; figuré vzdržati, prenašati; podpirati, pomagati (quelqu'un komu); okrepiti, braniti, ščititi; trditi, zatrjevati; vzdrževati, hraniti (družino)

se soutenir držati se pokonci, držati se; podpirati se medsebojno; dati se braniti
soutenir l'attaque des ennemis vzdržati sovražni napad
soutenir un blessé podpirati ranjenca (pri hoji)
soutenir la conversation vzdrževati pogovor
soutenir le courage dajati pogum
soutenir une famille vzdrževati družino
soutenir le gouvernement podpirati vlado
ne pas soutenir la risée ne prenesti šale
soutenir quelqu'un contre quelqu'un braniti, ščititi koga pred kom
soutenir une thèse de doctorat braniti doktorsko disertacijo
ce café vous soutiendra ta kava vas bo okrepčala
faire une piqûre pour soutenir le cœur dati injekcijo za okrepitev srca
soutenir l'attention, la curiosité, l'intérêt de quelqu'un ne dovoliti, da popusti pazljivost, radovednost, zanimanje kake osebe
ces colonnes soutiennent la voûte ti stebri podpirajo svod
soutenir la comparaison avec quelqu'un, quelque chose vzdržati primerjavo s kom, s čim; pokazati se enakega
je soutiens que ... trdim, da ...
soutenir son point de vue braniti svoje stališče
soutenir son rang, sa réputation živeti ustrezno svojemu položaju, svojemu slovesu
je me soutiens difficilement sur mes jambes s težavo se držim na nogah
l'intérêt de ce roman se soutient jusqu'à la fin zanimivost, draž tega romana ne preneha, ne popusti do konca
trois partis ont décidé de soutenir ce candidat tri stranke se sklenile, da bodo podprle tega kandidata
soutenir le regard de quelqu'un vzdržati, ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe

sovvenzionare v. tr. (pres. sovvenziono) subvencionirati; denarno podpreti, podpirati

spalleggiare

A) v. tr. (pres. spalleggio)

1. pomagati; podpreti, podpirati

2. voj. nositi, prenašati na ramenih

B) ➞ spalleggiarsi v. rifl. (pres. ci spalleggiamo) medsebojno si pomagati; podpreti, podpirati se

sprijiní spríjin

I. vt. podpirati, podpreti, prislanjati, prisloniti, naslanjati, nasloniti

II. vr. opirati se, opreti se; sloneti

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

stützen podpirati, podpreti; opirati, opreti; sich stützen auf naslanjati se na, opirati se na; gestützt werden von biti oprt na

subserve [sʌbsɔ́:v] prehodni glagol
služiti, pomagati, koristiti (čemu); iti na roke, biti naklonjen, podpirati, pospeševati

subsidize [sʌ́bsidaiz] prehodni glagol
podpirati (z javnimi sredstvi), subvencionirati; vzdrževati; podkupiti

he subsidized an army of 5000 men vzdrževal je vojsko 5000 mož

subvenir* (glej venir) podpirati; odpomoči

subvenir los gastos plačati stroške

suffragare v. tr. (pres. suffrago)

1. knjižno pomagati; podpreti, podpirati; podkrepiti; koristiti:
un argomento che suffraga la tesi argument, ki podpira trditev

2. relig. priporočiti, priporočati (duše)

suffrāgor -ārī -ātus sum (suffrāgium)

1. glasovati za koga, voliti koga, podpirati, pospeševati koga s svojim glasom, pomoči (pomagati) komu do kake (častne) službe, priporočiti (priporočati) koga za kako (častno) službo: suffragandi nimia libido in non bonis causis eripienda fuit potentibus Ci., si nihil erit praeter ipsorum suffragium tenue, si cui suffragantur, nihil valent gratiā Ci., Catilinae suffragabatur Ci., quae (sc. domus) … suffragata domino … ad consulatum putabatur Ci. da je gospodu priskrbela (zagotovila) glasove za konzulat, da je gospodu pomagala do konzulata, convenerant undique non suffragandi modo, sed etiam spectandi causa P. Scipionis L.

2. metaf. sploh koga podpreti (podpirati), pospeševati, pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati), priporočiti (priporočati) koga: Dig., cui legi … istius spes falsa … maxime suffragatur Ci., ei meorum temporum memoriam suffragari videbam Ci., huic consilio suffragabatur etiam illa res, quod … C., pronuntiatio, cui suffragatur vox facilis Q., chelidonia herba oculis plurimum suffragatur Marc. zelo ugaja; abs.: Val. Max. idr., fortunā suffragante videris res maximas consecutus Ci. ep., suffragante Theramene populi scito restituitur N. na Teramenovo prizadevanje (prigovarjanje), Lysandro suffragante … Agesilaus antelatus est H., satius est se excutere et non suffragari Sen. ph., si tempus suffragatur Q. — Act. soobl. suffrāgō -are

1.
a) pospeševati, spešiti: Sis. ap. Non.
b) strinjati se s kom, čim, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu: populis voluntas haec enim et vulgo datast: refragant primo, suffragabunt post, scio Pomp. fr.

2. uspešno dogajati se, potekati: opera Vulg.

sufragar [g/gu] pomagati, podpirati

sufragar los gastos plačati stroške

support² [səpɔ́:t] prehodni glagol
podpirati, podpreti; prenašati, trpeti (kaj); dajati (komu) moč, bodriti, pomagati (komu); braniti, zagovarjati, pospeševati, zavzeti se za, potegniti se za; vzdrževati, hraniti (koga); plačati, financirati
arhitektura nositi, podpirati, držati (kaj)
gledališče igrati (vlogo), nastopiti kot soigralec

to support o.s. vzdrževati se
to support the conversation vzdrževati pogovor
to support the courage of the troops vzdrževati pogum (moralo) čet
supporting troops rezervne čete
to support fatigue prenašati utrujenost
to support one's family vzdrževati svojo družino
hope supported me upanje me držalo pokonci
I could not support his impudence nisem mogel prenašati njegove nesramnosti
to support a motion podpreti predlog
a project supported by taxes z davki financiran projekt
to support a theory trditi neko teorijo
to support a trial prenašati, prestajati preskušnjo

supporter¹ [süpɔrte] verbe transitif nositi, podpirati, (trdno) držati; figuré prenašati, prenesti, vzdržati, trpeti (kaj), dopuščati, tolerirati; militaire oskrbovati

supporter des frais nositi, kriti stroške
supporter une responsabilité imeti, prevzeti odgovornost
ces colonnes supportent l'édifice ti stebri podpirajo, nosijo stavbo
je supporte difficilement le froid težko prenašam mraz
personne ne peut supporler cet homme nihče ne more trpeti tega človeka
supporter un malheur prenašati nesrečo
supporter des injures prenašati, dopustiti, tolerirati žalitve, žaljivke
il ne supporte pas qu'on le taquine on ne trpi, ne prenese, da bi mu kdo nagajal

sussidiare v. tr. (pres. sussidio) denarno podpreti, podpirati; subvencionirati

sustain [səstéin] prehodni glagol
vzdrževati, oskrbovati, hraniti, preživljati; podpirati; podkrepiti; braniti; prenašati, nositi, prenesti, vzdržati, vztrajati, ne popuščati, ne prenehati; (pre)trpeti, utrpeti, prenesti (izgubo)
glasba obdržati (noto)
pravno odločiti v korist

to sustain an army oskrbovati vojsko
to sustain an attack vzdržati napad
to sustain conversation vzdrževati pogovor
to sustain comparison with dati se primerjati z
sustained efforts vztrajni napori
to sustain a family vzdrževati družino
sustaining food močna hrana
to sustain heavy losses imeti težke izgube
to sustain an injury biti ranjen
to sustain a theory podkrepiti, podpirati neko teorijo

sustentar podpirati; nositi; vzdrževati, hraniti, rediti; trditi; braniti (nauk); ameriška španščina imeti (predavanje)

sustentar a una familia vzdrževati družino
sustentarse del aire (fig) od zraka živeti
sustentarse de esperanzas vdajati se praznemu upanju