Franja

kamnít stony; rocky; stone-

kamníta ograja stone wall
kamníta pot causeway
kamníta podlaga stone bed, foundation
kamníta sekira stone axe
kamnít tlak, pločnik (stone) pavement
kamnít zid stone wall
kamníta plošča slab, flag
kamníto pobočje stony slope

lastnínski

lastnínska pravica right of ownership
lastnínski monopol property monopoly
lastnínska pravna razmerja the law of property relations
lastnínska pravna podlaga title to property

odej|a ženski spol (-e …)

1. die Decke, Bettdecke (grelna Heizdecke, konjska Pferdedecke, volnena Wolldecke)
prešita odeja Steppdecke, das Überbett

2.
snežna odeja die Schneedecke (stara Altschneedecke)
… snežne odeje Schneedecken- (podlaga das Schneedeckenfundament, razvoj die Schneedeckenbildung)
višina snežne odeje die Schneehöhe
debelina snežne odeje die Schneemächtigkeit, Schneedecenmächtigketi

3.
vegetacijska odeja rastlinstvo, botanika Vegetationsdecke

osnov|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. (temelj) der Grund (te znanosti zu dieser Wissenschaft)
na osnovi česa auf Grund (von), aufgrund
na osnovi običajnega prava gewohnheitsrechtlich
biti za osnovo (einer Sache) zugrundeliegen

2. (temeljni ton) der Grund (na modri auf blauem Grund)

3. (podlaga) die Grundlage, -grundlage (davčna Besteuerungsgrundlage, Bemessungsgrundlage, eksistenčna Daseinsgrundlage, Lebensgrundlage, prehrane Ernährungsgrundlage, za diskusijo Diskussionsgrundlage, za pogajanja Verhandlungsgrundlage, za pogovor Gesprächsgrundlage, pravna Rechtsgrundlage)
biti brez (vsake) osnove govorice ipd.: jeder Grundlage entbehren

4. (baza) die Basis (na osnovi vzajemnega zaupanja auf der Basis gegenseitigen Vertrauens); (tudi matematika)

5. številka, vrednost: der Grundwert, die Grundzahl, masa: die Grundmasse

6.
osnove množina (temeljni pojmi) Anfangsgründe množina (matematike Anfangsgründe der Mathematik)

osnóven élémentaire, fondamental, de base, primitif; essentiel, principal

osnovna barva (podlaga) couleur ženski spol fondamentale, couleur d'apprêt, fond moški spol
osnovne barve couleurs ženski spol množine primitives (ali simples, primaires)
osnovna črta ligne ženski spol de base
osnovna izobrazba instruction ženski spol de base
osnovni kapital capitvl moški spol de base (ali fixe), fonds moški spol social
osnovna oblika forme primitive, gramatikalno forme radicale, radical moški spol
osnovna plača salaire moški spol de base
osnovna ploskev base ženski spol
osnovna pravica droit moški spol fondamental (ali de l'homme)
osnovna šola école ženski spol élémentaire (ali primaire)
osnovne veje industrije principales industries, industries de base, industries-clés
osnovno zlo vice moški spol capital
osnovno znanje connaissance(s)
f(pl) élémentaire(s)

peščen pridevnik
1. (o pesku) ▸ homok-, homokosPovezane iztočnice: peščena ura, peščeni vihar, peščena nevihta, peščena plaža, peščena obala, peščena kopel, peščena tla, peščena zemlja, peščena prst, peščeni lapor, peščeno morje, peščeni filter, peščeno igrišče, peščeni grad

2. (o barvi) ▸ homok- Peščeni odtenki se zelo lepo podajo k živahno rdeči barvi. ▸ A homokárnyalatok nagyon jól illenek az élénkpiros színhez. Peščene lase mu je mama z dlanmi gladila h glavi. ▸ Az anyja a kezével simította a fejére a homokszínű haját.

pisálen d'écriture, à écrire

pisalni blok bloc notes moški spol
pisalna mapa porte-papiers moški spol
pisalna miza bureau moški spol, table-bureau ženski spol
pisalna omara secrétaire moški spol
pisalno orodje, škatla s pisalnim orodjem écritoire ženski spol
pisalni papir papier moški spol à écrire
pisalna podlaga (podklada) sous-main moški spol
pisalne potrebščine accessoires moški spol množine (ali fournitures ženski spol množine) de bureau
pisalni pult, pisalnik pupitre moški spol
pisalni stroj machine ženski spol à écrire

pisanj|e srednji spol (-a …) das Schreiben, delo die Schreibarbeit, literarno: die Schriftstellerei, zoprno, nadležno: die Schreiberei
pisanje zapisnika die Protokollierung (einer Sache), die Protokollführung, Schriftführung
način pisanja die Schreibweise, die Schreibung
pisanje z malo/veliko začetnico die Kleinschreibung/Großschreibung
pouk pisanja der Schreibunterricht
material za pisanje das Schreibzeug, das Schreibmaterial
podlaga za pisanje die Schreibunterlage

pogovor¹ [ô] moški spol (-a …)

1. das Gespräch; na televiziji, na radiu: die Gesprächsrunde; (diskusija) die Diskussion, die Auseinandersetzung; -gespräch (delovni Arbeitsgespräch, informacijski Informationsgespräch, med štirimi očmi Vieraugengespräch, na vrhu Spitzengespräch, pri mizi Tischgespräch, s kandidatom za zaposlitev Einstellungsgespräch, v družini Familiengespräch, s kupcem Verkaufsgespräch, poprejšnji Vorgespräch, zasebni Privatgespräch, zaključni [Abschlußgespräch] Abschlussgespräch)
… pogovora Gesprächs-
(drobci Gesprächsfetzen množina, predmet der Gesprächsgegenstand, snov der Gesprächsstoff, tema das Gesprächsthema, trajanje die Gesprächsdauer, udeleženec der Gesprächsteilnehmer, vodenje die Gesprächsführung)
v obliki pogovora in Gesprächsform
v pogovoru (mimogrede) gesprächsweise
podlaga za pogovor die Gesprächsgrundlage
pripravljenost za pogovor die Gesprächsbereitschaft, Diskussionsbereitschaft
pripravljen za pogovor gesprächsbereit, diskussionsbereit
snov za pogovor der Gesprächsstoff
začeti pogovor s kom mit (jemandem) ins Gespräch kommen
napeljati pogovor na X X ins Gespräch bringen, die Rede auf X bringen, das Gespräch auf X bringen

2. (konverzacija) die Unterhaltung

3.
resen pogovor za razčiščenje zadev: die Aussprache

4. (razgovor) die Unterredung

5. v zaporu:
prostor za pogovore der Kontaktraum
čas za pogovor die Sprechzeit
|
skakati v pogovor dazwischenreden
začeti pogovor o zu sprechen kommen auf (o čem drugem auf etwas anderes zu sprechen kommen)
biti pripravljen na pogovor glede cene, pogojev: mit sich reden lassen

sigúren (varen) seguro ; (zavarovan) asegurado ; (gotov, zanesljiv) cierto, fidedigno

sigurna eksistenca existencia f asegurada
siguren korak paso m firme
sigurna podlaga base f sólida
sigurna roka mano f segura
sigurna smrt muerte f cierta
on ima siguren nastop (él) tiene aplomo

slikarsk|i (-a, -o) Mal-, Maler- (atelje das Malatelier, lopatica der Malspachtel, akademija die Malakademie, barva die Malfarbe, Malerfarbe, mizica der Maltisch, palica der Malstock, potrebščina das Malgerät, tehnika die Maltechnik, umetnost die Malkunst, podlaga der Malgrund, platno Malerleinwand, Malleinen)
slikarsko stojalo die Staffelei

slikárski (-a -o) adj. di, della pittura; da, del pittore, dei pittori; pittorico:
slikarska razstava mostra di pittura
slikarska šola, akademija scuola di pittura, accademia di belle arti
slikarska tehnika tecnica pittorica
slikarsko platno, stojalo tela, cavalletto (da pittore)
slikarska podlaga imprimitura
slikarska delavnica bottega; gled. attrezzeria
slikarska kolonija colonia di pittori

snežna odeja [é,ê] ženski spol die Schneedecke (stara Altschneedecke)
… snežne odeje Schneedecken-, Schnee- (prirastek der Schneezuwachs, profil das Schneeprofil, razvoj die Schneedeckenbildung, Schneedeckenentwicklung, das Schneedeckenwachstum, sestav der Schneedeckenaufbau, debelina die Schneemächtigkeit, podlaga das Schneedeckenfundament, preiskava Schneedeckentests množina, die Schneedeckenuntersuchung, stabilnost die Schneedeckenstabilität, višina die Schneedeckenhöhe, Schneehöhe, karta višin die Schneehöhenkarte)

stari sneg [é] moški spol der Altschnee
… starega snega Altschnee- (odeja die Altschneedecke, podlaga iz die Altschneeunterlage)

statūminō -āre (statūmen) s podstavo (oporo, osnovo, podlago, podporo, temeljem, podstavkom, podzid(k)om, podzidjem) utrditi (utrjati, utrjevati), podpreti (podpirati), opreti (opirati): vineam Plin., statuminetur saxo Vitr. podlaga se naredi iz kamenja.

sub-iciō -ere -iēcī -iectum (sub in iaciō)

I.

1. vreči (metati) pod kaj, dati (dajati, devati) pod kaj, položiti (polagati) pod kaj, postaviti (postavljati) pod kaj, pod kaj podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), podtakniti (podtikati) pod kaj; v pass. včasih = ležati pod čim, stati pod čim, biti pod čim: subicere ignem Ci., Auct. b. Afr., artus … subiecto torruit igni O., subicere lignis ali moenibus ignem Ci., subicere faces Ci., Vell., Val. Max., subiectam (sc. pyrae) tenuere facem V., subicere veribus prunas V., adorea liba epulis V., pedibusque rotarum subiciunt lapsus V. nogam podložijo kotaleče (valeče) se valje, subicere epistulam pulvino Cu. ali sub pulvinum N., cervices securi Ci. = položiti na klado (tnalo), gladio cervices subiectae Val. Max., subicere bracchia pallae ali collo, canitiem galeae, sulphura venis O., laxiorem sinum sinistro brachio Q., manum ventri Col., pallium togae, humeros lecto funebri Val. Max., ova gallinis Plin., agnum sub alterius mammam Varr., oves sub rupes et arbores Varr. gnati pod … , quae (sc. ossa) subiecta corpori … commissuras habent Ci.; pesn.: caudam subicere utero V. (o volku) stisniti rep med noge; metaf.: aliquid subicere oculis Ci., L., Q. ali sub aspectum omnium Corn. (vsem) pred oči (na oči, na videlo, na (v)pogled) postaviti (postavljati), res, quae subiectae sunt sensibus Ci. ali ea, quae sensibus subiecta sunt Ci. ki so čutom zaznavne, ki jih čuti lahko zaznajo, kar je zaznavno, ne ipsi … cogitationi vestrae subiciatis Ci. da ne podvržete sami svojemu premišljanju (razmišljanju), subicere sententiam sub voce Ci. ali rem voci Ci. ali rem nomini Q. besedi (imenu) podložiti (podlagati), z besedo (imenom) spojiti (spajati), z besedo (imenom) združiti (združevati), pri besedi (imenu) misliti na … ; tako tudi: subicere aliud pro illo, quod neges Q.; materia ad argumentum subiecta Ci. ali subiecta ad dicendum oratori materia T. osnovna, temeljna, podstavna, ki je osnova (podlaga, temelj, podstava); occ. kaj spodaj ob (pri) čem ali pod čim podstaviti (podstavljati), kaj spraviti (spravljati) ali (pri)peljati blizu česa, približati (približevati) kaj (k) čemu, primakniti (primikati) kaj (k) čemu, pristaviti (pristavljati) kaj k čemu, pomakniti (pomikati) kaj k čemu; poseb. kot voj. t.t.: aedes colli L. spodaj ob griču (se)zidati, (z)graditi, castra urbi L. tabor postaviti pod mestom, utaboriti se pod mestom, exercitum tumulis L., aciem collibus ali castris C., legiones castris C., Pompeius, qui castra in colle habebat, ad infimas radices montis aciem instruebat … exspectans, si iniquis locis Caesar se subiceret C. če se od spodaj približa (primakne).

2. metaf. podvreči, podrediti (podrejati), podjarmiti (podjarmljati); v pass. včasih = podleči (podlegati): Val. Max., Sen. ph., Iust. idr., subicere regna O., parcere subiectis et debellare superbos V. podrejenim, tistim, ki so se podvrgli, subicere terram ferro Ci. = obdelovati s plugom, se imperio alterius Ci., qui … se populi Romani imperio subiectos dolerent C., Gallia securibus (= konzulski oblasti, Rimu) subiecta C., gentes tristi subiectae servitio L., subicere alicui provinciam T., gentem suam nostrae dicioni subiciebant T., fatum subiecit pedibus V. je poteptal v prah, je premagal, omnia sub fortunae dominationem subicere Ci., virtus sub varios … casus subiecta Ci., nos sub eorum potestatem subicere Corn.; occ.
a) podrediti (podrejati), zapostaviti (zapostavljati), postaviti (postavljati) za koga ali kaj: subiciunt se homines alterius potestati Ci., id magis credo, quam Q. Fabium … Valerio subiectum L. Kot fil. in ret. t.t. podrediti (podrejati), prište(va)ti (k) čemu: sub metum subiecta sunt pigritia, pudor, terror … Ci. pojmu „strah” so podrejeni pojmi … , subicere formas generi Ci., quattuor partes vocabulo recti Corn., species generi, vocabulum … nomini Q., dicere apte plerique ornatui subiciunt Q.
b) izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): hiemi navigationem subiciendam non existimabat C., universam domum periculo Q. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ne fictis auditionibus … fortunas innocentium subiciendas putetis Ci., qui scelus fraudemque nocentis possit dicendo subicere odio civium Ci., nullius calumniae subicit ea, quae dii comprobaverunt L.; od tod aliquid subicere sub praeconem Ci. ali voci praeconis Ci. ali praeconi L. izročiti (izročati) kaj izklicevalcu = dati, postaviti kaj v prodajo (naprodaj), kaj na (javni) dražbi proda(ja)ti; tako tudi subicere aliquid, aliquem: auctione proposita reliquias omnium spectaculorum subiecit ac venditavit Suet., hos (sc. delatores) … subici ac vēnīre imperavit Suet. —

II.

1. od spodaj navzgor (kvišku) vreči (metati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati): (sc. discum) subiecit in aëra O., inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant C., regem subicere in equum L., corpora saltu subiciunt in equos V. poskačejo na konje, cui plurimus ignem subiecit rubor V. ki ji je obilna rdečica zanetila ogenj v žilah.

2. metaf. refl. in med. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, (z)rasti, (raz)bohotiti se, razrasti (razraščati) se, (raz)širiti (razširjati) se: laurus parva sub ingenti matris se subicit umbra V., vere novo viridis se subicit alnus V., flamma ad summum tecti subiecta V. planivši navzgor, kvišku buhajoč. —

III.

1. „razgrniti (razgrinjati)”, „razprostreti (razprostirati)” = da(ja)ti, poda(ja)ti, izročiti (izročati): cum ei (sc. Sullae) libellum malus poëta … subiecisset Ci., ipse manu subicit gladios Lucan.

2. metaf. komu kaj z nasvetom (po)kazati, (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti, navdahniti, navdihniti (navdihovati), napovedati (napovedovati), nareči (narekati, narekovati), prišepniti (prišepetavati, prišepetati), sugerirati komu kaj, predlagati komu kaj, navda(ja)ti koga s čim, spomniti (spominjati) koga česa, koga na kaj: Ter. idr., consilia L., consilium unum necessitas subiecerat Cu., quae subicere condicio rerum poterat L., quae muliebris dolor quaerentibus subicit L., subicere alicui spem L., O., subiciens, quid in suos cives dicerem Ci., cupio mihi ab illo subici, si quid forte praetereo Ci., nec tibi subiciet carmina serus amor Pr., tibi subice ea Sulpicius in Ci. ep. spomni se tega, pomisli na to, subiecto uno aut altero verbo Sen. ph.; o neživih subj. tako nanesti (nanašati), napotiti (napotovati) koga k čemu, pripraviti koga do česa z ut ali inf.: huius viri mentio subicit, ut de septem sapientium moderatione referam Val. Max., cuius mentio mihi subicit … referre Val. Max. —

IV.

1. (v govoru ali pismu) pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), doda(ja)ti, pripomniti (pripominjati), dopolniti (dopolnjevati), zapostaviti (zapostavljati), reči (govoriti) na kaj, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati), v besedo seči (segati, sezati): Varr. idr., cur sic opinetur, rationem subicit Ci., a quibusdam senatoribus subiectum est L., vix pauca furenti subicio V., patre subiciente: „Quam poenam pendes?” … inquit Cu., edicto subiecisti, quid esset impensum Plin. iun., non expectare responsum et statim subicere Q., minus peccabit, qui longis (sc. litteris) breve subiciet Q.; metaf. koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, koga ali kaj nadomestiti (nadomeščati) s kom, s čim, koga ali kaj (za)menjati ((za)menjevati) s kom, čim: integras copias vulneratis Auct. b. Alx., mutata (ea dico), in quibus pro verbo proprio subicitur aliud, quod … Ci., inopia potioris subiciundi L.; occ.
a) (po krivem, lažnivo, goljufivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati), nastaviti (nastavljati): testamenta Ci., testamentum mariti Q., locupleti falsum testamentum Val. Max., falsum aliquid Q., alterum (sc. librum) … signatum subiecit N., subicere fratrem suum Iust., partem, aes pro auro Dig.
b) podstaviti (podstavljati) koga = napeljati (napeljevati), podkuriti: subicitur Metellus, qui hanc rem distrahat C., testes frequenter subici ab adversario solent Q., suspicio subiecti petitoris Q. — Od tod adj. pt. pf. subiectus 3, adv. le v superl. subiectissimē

1. spodaj ležeč, ležeč (bivajoč) pod čim, ob čem; z dat.: Auct. b. Alx., Val. Max. idr., hic alter (sc. circulus terrae) subiectus aquiloni Ci., Hyperboreo septem subiecta trioni gens V., alvi natura subiecta stomacho Ci., rivus … subiectus castris Scipionis C. tekoč pod … , multitudinem aliam in subiectum viae campum deduxit L., in subiectos Narniae campos descendere T., subiectae ipsis valles Cu. ob njihovem vznožju; dat. je treba v mislih dostaviti: qui (sc. hostis) nunc corporibus suis subiectis undique cinxerit … collem L., exanimem e scopulo subiectas misit in undas O., locus excelsior planitie ex omnibus partibus subiecta Auct. b. Alx., subiectis campis magna specie volitabant T.; n. pl. subst.: subiecta vallium T. nižave, nižine, podolja, subiecta riparum Aus. nekoliko globlje obrežje; occ. ležeč (stoječ) pod čim, ob čem, ob meji s čim = meječ s kom, čim, na koga, sosed, soseden, sosednji komu, čemu, bivajoč v soseščini koga, česa: Heracliam, quae est subiecta Candaviae, iter fecerat C.

2. metaf. podvržen, podložen, pokoren, podrejen, ponižen: nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., tunc enim subiecti atque obnoxii vobis minus essemus L., quaedam quibusdam subiectiore sunt Sen. ph., neque subiectus, solito nec blandior esto O., haec quam potest demississime et subiectissime exponit C. kar najponižneje; subst. subiectus -ī, m; večinoma v pl. subiectī -ōrum, m podložnik(i), podanik(i): Sen. ph., T. idr., quid … faciendum sit, ab subiecto discit Col., custodire subiectos Col., ne crudelius … agat cum subiectis Col., ab omnibus subiectis singula equirens Plin.; occ. izpostavljen, izročen, prepuščen: mare est subiectum ventis Ci., subiectus ancipiti fortunae Val. Max., ad omnes ictus L., subiectior invidiae H.

temelj² [ê] moški spol (-a …) figurativno (podlaga) die Grundlage, das Fundament, die Basis
temelj zaupanja die Vertrauensbasis
temelji množina kake stroke: Grundlagen množina
kriza temeljev die Grundlagenkrise
spor o temeljih der Grundlagenstreit
majati temelje česa: an den Grundfesten von (etwas) rütteln
do temeljev pretresti kaj: (etwas) in seinen Grundfesten/bis in seine Grundfesten erschüttern
postaviti temelje stroke, politike: den Grund zu (etwas) legen
postaviti na zdrave temelje konsolidieren
iz temelja napačen grundfalsch

tort|a [ó] ženski spol (-e …) die Torte (češnjeva Kirschtorte, čokoladna Schokoladentorte, jabolčna Apfeltorte, marcipanova Marzipantorte, maslena kremna Buttercremetorte, pomarančna Orangentorte, Sacherjeva Sachertorte, sadna Obsttorte, skutna Quarktorte, Käsetorte, sladoledna Eistorte)
kos torte das Tortenstück
krožnik za torte die Kuchenplatte, der Tortenteller
lopatka za torto der Tortenheber
podlaga za torto der Tortenboden
preliv za torto der [Tortenguß] Tortenguss

ἔχμα, ατος, τό (ἔχω) ep. 1. zadržek, zapreka, ovira, prod ἐκβάλλω. 2. a) obramba, zaščita, branik; b) podpora, podporna podlaga, podval νεῶν; c) verige.

κρηπίς, ῖδος, ἡ [Et. lat. carpisculum, obuvalo, hrv. krplje] 1. črevelj. 2. a) temelj, osnova, stojalo, podstava, podlaga ἀρετῆς; b) oklepen zid (pri jarku), breg (reke), temeljni kamen.