Franja

stonker [stɔ́ŋkə] prehodni glagol
vojska, sleng razrušiti; premagati; pobiti

suicide [sjúisaid]

1. samostalnik
samomor; samomorilec, -lka
figurativno uničenje

suicide club klub samomorilcev (letalci na bombnikih)
race suicide upadanje števila rojstev, narodni samomor, "bela kuga"
to commit suicide napraviti samomor
to commit political suicide uničiti si kariero kot politik

2. prehodni glagol
odstraniti, spraviti s poti, pobiti, usmrtiti
neprehodni glagol
pogovorno napraviti samomor

sword [sɔ:d]

1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt

at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo

2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti

trucidare v. tr. (pres. trucido) pobiti, moriti, klati, masakrirati

trucider [trüside] verbe transitif, familier ubiti, pobiti

trucīdō -āre -āvī -ātum (po najverjetnejši, čeprav ne povsem potrjeni domnevi iz *qu̯tru-caido = quattuor in caedo razsekati na štiri kose)

1. (po)klati, (po)moriti, umoriti, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, razsekati (razsekavati, razsekovati), razkosati (razkosavati), (po)sekati: Val. Max., Amm. idr., cives Romanos necandos trucidandosque curavit Ci., ne capti sicut pecora trucidemini S., quos ferro trucidari oportebat Ci., ne pueros coram populo Medea trucidet H., agros vastari, pecus diripi, trucidari Auct. b. Afr., trucidata (razsekani) membra tanti civis L. epit., trucidatae (posekane) legiones T.; pesn.: seu pisces seu porrum et caepe trucidas H. podaviš, zmelješ, ignem trucidare Lucr. (po)gasiti, (za)dušiti, Oedipus trucidatus oculos Tert. oslepljen.

2. metaf.
a) z besedami (o)grditi, (o)blatiti: a Servilio trucidatus Ci.
b) kruto ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem faenore L., ne faenore trucidetur Ci.

truncō -āre -āvī -ātum (truncus -ī)

1. sekati, odsekati (odsekavati), obsekati (obsekavati), pohabiti (pohabljati), (o)krniti, odrezati (odrezovati, odrezavati), obrezati (obrezovati, obrezavati): Hier. idr., simulacra, statuas L., partem corporis Iust., caput Lucan., frontem Sil. vzeti oko, truncato ex volneribus corpore T., truncat holus foliis O. obere; pesn.: aquas Cl. ovirati, heroos gressu tenores Stat. šestomere skrčiti v petomere = heksametre skrčiti v pentametre.

2. evfem. = (po)sekati, pobi(ja)ti, (po)moriti: maiore aliorum vi truncabantur T., cervos Val. Fl.

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

ùbiti ȕbijēm, ùbīj, ùbih ùbi, ùbio ùbila, ubìjen -èna in ȕbīt
I.
1. ubiti: ubiti koga nožem, iz puške; ubiti brava i nabaviti akov rakije; lijek ga je ubio; jednim udarcem ubiti dvije muhe; ubio te bog; garom te ubio
2. pomoriti: slana je ubila vinograd; ozima žita ubili su rani mrazevi
3. pobiti: ubio je grad polja; filoksera je ubila vinograde
4. uničiti: ubio ga raskalašeni život; on ti je ubio ugled u društvu; ubili ga porezi i dugovi
5. zabiti: ubiti kolac u zemlju
II. ubiti se
1. ubiti se
2. poškodovati se: ubih se s nogu
3. preutruditi se: ubih se dokazujući društvu o koristi novih zakona

ùtucati -ām
1. stolči, streti: utucati papriku, šećer u avanu
2. pobiti, ubiti
3. zapraviti: utucati novac
4. skopiti: utucati životinju
5. zabiti: utucati vrijeme

utúći utúčēm, utúci, utúkoh ȕtūče, ȕtūkao utúkla
1. stolči, streti: utući soli
2. pobiti: utući vola
3. zabiti, ubiti: utući vrijeme
4. ubiti: nepravda ga je utukla
5. skopiti: utući ždrepčića
6. zapraviti: utući novac

vāstō -āre -āvī -ātum (vāstus)

1. (s)prazniti, izprazniti (izpraznjevati), narediti (delati) kaj pusto (puščobno, prazno), delati (narediti) kaj samostno ali opustelo, (o)samotiti, spremeniti (spreminjati) v puščavo, razljuditi (razljudovati), vzeti (jemati) kaj, čemu, oropati kaj česa, starejše obrezljuditi: forum Ci., agros L., agri (vasi) vastati sunt L., Siculorum civitates Ci., terrae … stirpium asperitate vastari Ci. postati puste, postati nerodovitne (neplodne), vastata lustra Val. Fl. loži brez divjačine; z abl.: vastare cultoribus agros V., fines civibus, aedificiis, pecore Hirt., vastati classe T.

2. occ.
a) (o)pustošiti, pokončati (pokončevati, pokončavati), uničiti (uničevati): S., Hirt., H., Ph. idr., vastandi causā C., vastare agros Ci., C., orbem terrae caede atque incendiis Ci., omnia ferro ignique L., Eutr., ubi igni ferroque Vell.
b) (prebivalcem kake dežele) povzročiti (povzročati) opustošenje, (o)pustošiti, (prebivalce kake dežele) (o)pleniti, (o)globiti (starejše naložiti (nalagati) požigalščino ali paležino): nationes, Mardos T., vastati Macedones Iust. (po mnenju nekaterih so taki skladi meton.: nationes, Mardos, Macedonas vastare = vastare terram (agros, fines) nationum, Mardorum, Macedonum); zevg.: ipsi cultores arvaque vastabantur T. kmete same so globili in pustošili njihova polja.
c) kako vojsko docela (popolnoma) potolči, pobiti, poraziti, razbiti, premagati: Aur.

3. metaf. razrváti, blázniti,(z)mesti, (z)begati, vznemirjati, mučiti: conscientia mentem vastabat S.

zatúći -tùčēm
1. zabiti: zatući što sebi u glavu
2. zatolči: zatući ekser koji viri iz daske
3. pobiti: zatući špijuna

zavrníti i zavŕniti -em
1. vratiti, vrnuti: zavrniti živino na paši
2. odvesti: zavrniti vodo
3. odbiti: zavrniti prošnjo, ponudbo, uslugo, napad
4. pobiti: zavrniti zmotne nazore

избивать, избить (pre)mlatiti, (pre)tepsti; pobi(ja)ti;

изрубать, изрубить razseka(va)ti, razcepiti; pobi(ja)ti

набивать, набить nabi(ja)ti (obroče, patrone); nabasati (žepe, pipo, želodec), (na)polniti; zabi(ja)ti (žeblje); utirati, utreti; natiskati (vzorce na tkanino); nastreljati; pobi(ja)ti;
н. кармин obogateti;
н. цены navijati cene;
н. руку (iz)uriti se v čem;
н. много дйчипа nastreljati mnogo divjadi;

перебивать, перебить pobi(ja)ti (posodo, sovražnika, živino); zlomiti (roko); iztepati, iztepsti (pernico); na novo prevleči, pretapecirati (pohištvo); v besedo segati, pretrgovati, pretrgati (govor); odjedati komu kaj, odjesti komu kaj (službo); višjo ceno ponujati, ponuditi; preprečevati, preprečiti; na drugem mestu nabiti;

перекашивать, перекосить

1. izkrivljati, izkriviti; poševno narediti, potegniti postrani;
п. глаза križem pogledati;
п. лицо (s)kremžiti obraz;
его перекосило от злобы od jeze se mu je skremžil obraz;

2. (po)kositi; pobiti;

перерубать, перерубить preseka(va)ti, razsekati, posekati; pobiti