Franja

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zajezíti (-ím) | zajezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. hidr. arginare, cingere di argini:
zajeziti reko v zgornjem toku arginare il fiume nel suo corso superiore

2. pren. arrestare, contenere, frenare; reprimere, domare:
zajeziti požar domare l'incendio
zajeziti rast prebivalstva contenere l'aumento della popolazione

B) zajezíti se (-ím se) perf. refl. ostruirsi, intasarsi, ingorgarsi; creare ingorghi:
voda se je zajezila in vdrla v hiše l'acqua si è ingorgata penetrando nelle case
množica se je zajezila pred vrati la folla ha ostruito la porta

znak³ moški spol (-a …) (signal)

1. das Zeichen, das Signal (s trobento Trompetensignal, v sili Notsignal, za alarm Sturmsignal)
znak z roko das Handzeichen
za odhod vlaka ipd.: das Abfahrtszeichen
znak za preplah/alarm das Alarmsignal
znak za požar/požarni alarm der Feueralarm
znak za letalski napad die Luftwarnung
znak za konec alarma Entwarnungszeichen, die Entwarnung
dati znak za preplah/alarm Alarm schlagen/blasen
dati znak za požar Feueralarm schlagen/geben
dati znak za konec alarma entwarnen

2.
šport znak za start das Startzeichen, das Zeichen zum Start
znak za začetek tekme der Anpfiff
za začetek/konec lova das Jagdsignal
dati znak za start starten
dati znak za začetek tekme: (ein Spiel, einen Wettkampf) anpfeifen

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

πυρ-καϊά, ἡ, ep. -ϊή (καίω) 1. grmada, pogorišče. 2. ogenj, požar.

πυρσός¹, ὁ (πῦρ) požar, (stražni) ogenj, plamenica, živ ogorek, ognjeno znamenje, stražniki, ki dajejo ponoči znamenja z ognjem.

πύρωσις, εως, ἡ (πυρόω) požar, preskušnja v ognju.

Τῑτᾱ́ν, ᾶνος, ion. Τῑτήν, ῆνος, ὁ; pl. Τιτᾶνες, οἱ [Et. gršk. τιτώ = dan, lat. titio, ōnis, požar, Τιτάν = solnčni bog] Titani, sinovi Urana in Gaje, katere je Zevs premagal in pahnil v Tartar.

φλέγμα, ατος, τό (φλέγω) 1. požar, ogenj, žar; plamen, zubelj, vnetje. 2. sluz, slina, sluzotek, pot.

φλογμός, ὁ (φλέγω) požar, ogenj.

φλόγωσις, εως, ἡ vročina, požar, vnetje.

φλόξ, φλογός, ἡ ep. poet. požar, plamen, ogenj, zubelj, vročina, οὐρανία blisk.

заливать, залить zali(va)ti, polivati; poplavljati, poplaviti; nali(va)ti;
з. пожар gasiti požar;
з. за галстук opiti se;
он заливает včasih se ga napije;
з. мраком pokriti z mrakom;
з. горе вином gorje utapljati v vinu;
румянец залил его лицо zardel je v lice;
луна заливает светом поле luna obseva polje;

захватывать, захватить (s silo) jemati, vzeti, prisvojiti si, polastiti se; z(a)grabiti; zavzemati, zavzeti; zajemati, zajeti, ujeti; okuževati, okužiti; navduševati, navdušiti;
я не захватил его дома nisem ga dobil doma;
меня захватил дождь dež me je ujel;
огонь захватывает крышу ogenj objemlje streho;
пожар успели з. posrečilo se je požar ustaviti;
от страху дух захватило od strahu mu je sapo zaprlo;
з. врасплох presenetiti

перебрасываться, переброситься spuščati se, spustiti se čez; prebežati;
пожар перебросился на соседнее здание požar se je prenesel na sosedno poslopje;
п. словами (spre)govoriti med seboj nekaj besed