Franja

Steinfrucht, die, Pflanzenkunde koščičasti plod

Steinkind, das, Medizin okamenel plod

Streufrucht, die, Pflanzenkunde sejalni plod

synthèse [sɛ̃tɛz] féminin sinteza; strnitev (v celoto, v enoto); sestav; spajanje, združevanje; povzemanje; sestava, povzetek, plod sestavljanja, povzemanja; pregled; chimie nastajanje kemičnih spojin iz prvin

essai masculin de synthèse historique poskus zgodovinske sinteze
produits masculin de synthèse sintetični proizvodi
faire la synthèse de l'eau, d'un composé organique sintetizirati, umetno sestaviti vodo, organsko spojino

uterus -ī, m (prim. skr. udáram trebuh in gr. ὑστέρα materino telo)

1. telo, podpopje, trebušje, trebuh, occ. materino telo, maternica: Pl., Varr., V. idr., gravis, plenus O., matris Cels. ali maternus Sen. ph., diva potens uteri Lucina O. porodna boginja, laborantes utero puellae H. v porodnih bolečinah, utero fetum ferre O., uterum gerere Cels. (o ženskah) biti noseča, (o živalih) biti breja: Plin. idr., quae te beluam ex utero, non hominem fudit Ci. ap. Serv.

2. meton.
a) porod, rojevanje, rojstvo: facilior Plin., uno utero Icti.
b) telesni plod (sad): pars septima uteri nostri O., subiectus servitio uxoris uterus T. sin.
c) pren. uteri zemeljski odevki, zemeljski mešički, zemeljske lupine, zemeljske ovojnice, iz katerih so baje nastala prva živa bitja: crescebant uteri terram radicibus apti Lucr.

3. metaf. trebuh = notranjost, notranjščina, bok, bočína, vzboklina, izboklina (kake posode, ladje): Col., naves lato utero T., utero (sc. equi lignei) percusso V.

Opomba: Soobl. uter -erī, m: Caecil. ap. Non.; uterum -ī, n: Pl., Afr. ap. Non., Ap., Gell.

venter, ventris, m (iz *u̯end-tri, *u̯end-ri ali *u̯ent-ri (oz. *u̯n̥d/t-); prim. vēsīca)

1. trebuh, trup, živòt: Varr., Cels., Col., Plin., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., fabā venter inflatur Ci., non latus aut ventrem, sed caput et collum petere Ci.

2. occ.
a) želodec: Pl., Ci., Plin., Iuv., Hier. idr., ventrem fame domare L., inani ventre diem durare H., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N. nič manj duševno kot telesno, quidquid quaesierat, ventri donabat H. je navadno zažrl; šalj.: hic in ventrem sumpsit confidentiam Pl. se je naužil srčnosti = se je osrčil; meton. želodec, trebuh α) = požrešnost: ventri operam dare Pl. ali oboedire S. ali servire Lact. streči trebuhu, podrejati se trebuhu, ventri donabat avaro H., ventri dediti Aug. β) = požrešnež, požrešen človek, snedež, sneda: vivite, ventres Luc. ap. Non., iste venter Luc. ap. Non. γ) venter Faliscus = nadevani želodec, tlačenka, starejše sežeta klobasa: Varr., Mart.
b) = alvus trebuh, trebušje: fluor ventris Cels., venter profluit, solvitur Cels., venter mollitur Plin., venter movetur Suet., ventrem facere Veg. redno opravljati svojo potrebo, quasi ad ventri solita secedens Aur. kakor da bi šel na svojo potrebo, kakor da bi šel na stranišče.
c) materino telo, maternica: Icti. idr., venter gravis maturo pondere O., homines in ventre necare Iuv.; meton. telesni plod (sad), otrok: ventrem ferre nositi, biti noseča (o ženski): L.; biti breja, nositi (o živali): Varr. idr., tuus venter Pactumeius H., ventri prospicere, venter institutus, exhereditatus Icti.

3. metaf. kaj trebušnatega, trebuh, bočina, vzboklina, izboklina, bok: Pr., Plin., Dig. idr., si paries ventrem faceret Plin. ko bi se bočila, cresceret in ventrem cucumis V. v trebušnat plod, venter lagoenae Iuv., aquae ductūs Vitr. trebuh vodovoda (= del vodovoda, napeljan po dolini med dvema gorskima vznožjema).

vīscus¹ -eris, n, sg. redek, nav. (in klas. le) pl. vīscera -um, n (etim. nepojasnjena beseda; morda iz indoev. kor.*u̯ei- viti; prim. vieō)

1. v sg. kos mesa; v pl. meso: Amm. idr., e visceribus sanguis exeat Ci., boum visceribus vesci Ci., viscera eorum apponit Ci., inhaesisset ea (sc. tunica) visceribus Ci., solida imponit taurorum viscera flammis V. (to mesto v svojem komentarju razlaga Serv.: non exta dicit, sed carnes); kolekt.: de putri viscere nascuntur apes O.; v besedni igri s pomenom pod št. 3: heu quantum scelus est in viscera viscera condi O. meso v trebuh.

2. meton. plemenito (prsno) drobovje, drobovina, drob, drobje (npr. pljuča, jetra, srce, čreva): haerentia viscere tela O. v srcu, v prsih, penetrant ad viscera morbi O., Tityos … viscere pascit aves Tib. z jetri, transversum (prepona) a visceribus intestina discernit Cels., adsiduus pulsus visceris Ps.-Q. (Decl.) srca.

3. sinekdoha nasploh drobovje, drobovina, drob, drobje = notranji organi človeškega in živalskega telesa: viscus omne Cels., cadavera rancenti iam viscere vermes exspirant Lucr., eiectat saniem permixtus viscere sanguis Lucan., prosiluit terrāque ferox sua viscera traxit O. svoja čreva, viscera spargere Sen. ph. svoja čreva raztresti na vse strani (o samomorilcu), demisso in viscera censu O. v želodec, v trebuh (prim. zgoraj pod št. 1: … in viscera viscera condi); o modih: Petr., Plin.; occ. materino telo, maternica: Dig., iam scilicet intra viscera Romanae conditor urbis eras O., quae nascendi quoque hanc fecerit legem, ut maiora animalia diutius visceribus parentis continerentur Q.

4. meton. pl. vīscera
a) meso = telesni plod, otrok (sin ali hči), dete, otroci: Val. Max. idr., quae visceribus veniebat belua ponto exsaturanda meis O., diripiunt avidae viscera nostra ferae O., nec dolor armasset contra sua viscera matrem O.; o očetu: accipit obsceno genitor sua viscera lecto O., Tereus … vescitur inque suam sua viscera (= Ityn) congerit alvum O., eripite viscera mea ex vinculis Cu.; pren. o svojih spisih: viscera sua flammis inicere Q.
b) ljubljenci: viscera magnarum domuum Iuv.

5. metaf.
a) srce, osrčje, notranjost, notranjščina, notrina, sredina, globina, globočina ipd.: viscera montis V., terrae O., telluris ima Sil., inhaeret in visceribus malum Ci., in medullis populi Romani ac visceribus Ci., periculum … erit inclusum penitus in venis atque in visceribus rei publicae Ci. v srcu, quae mihi in visceribus haerent Ci. ep. v globočini mojega srca, v trdnem spominu, haec … ex ipsis visceribus causae sumenda sunt Ci. iz jedra, tyrannus haerens visceribus nobilissimae civitatis L., neu patriae validas in viscera vertite vires V. zoper sodržavljane.
b) srce, „srčna kri“ = denarna sredstva, denar, novci, imetje, imetek, premoženje: pecunia erepta ex rei publicae visceribus Ci. državi izžet iz srca, viscera aerarii Ci., de visceribus tuis ac filii tui satisfacturus sis Ci. ep. iz … imetja, viscera nostra, tuae dilacerantur opes O., ex barbarorum visceribus alimenta congesta sunt Amm. iz shramb (skladišč, založnic).

zarodníca ž izdanak loze koji donosi plod: zarodnica trta

alligator [ǽligeitə] samostalnik
zoologija aligator
tehnično amfibijsko oklopno vozilo

alligator apple neko zahodnoindijsko drevo in njegov plod (Anona palustris)
alligator pear zahodnoindijsko drevo Persea gratissima in njegov plod
alligator wood les zahodnoindijskega drevesa Guarea Swartzii

ameriška borovnica stalna zveza
1. pogosto v množini, botanika Vaccinium corymbosum (grm) ▸ amerikai áfonya
2. pogosto v množini (plod) ▸ amerikai áfonya
Ameriške borovnice sodijo med najbolj zdravo in nizkokalorično sadje. ▸ Az amerikai áfonya az egyik legegészségesebb, alacsony kalóriatartalmú gyümölcs.

ameriška brusnica stalna zveza
1. pogosto v množini (plod) ▸ tőzegáfonyaSopomenke: veleplodna mahovnica

2. botanika Vaccinium macrocarpon (grm) ▸ amerikai tőzegáfonya
Ameriške brusnice sadimo v korita, sklede, na skalnjake, med reso, ob ribnike in med ameriške borovnice. ▸ Az amerikai tőzegáfonyát vályúkba, kaspókba, sziklakertekbe, hangák közé, tavak mellé és amerikai áfonya közé ültetik.
Sopomenke: veleplodna mahovnica

ameriški orešček stalna zveza
(plod) ▸ pekándió
V drugi ponvi prepražite ameriške oreščke, nato jih sesekljajte. ▸ Egy másik serpenyőben pirítsa meg a pekándiót, majd aprítsa fel.

andska jagoda stalna zveza
1. botanika Physalis peruviana (drevo) ▸ perui földicseresznye, poha
Gospa je prosila za sadike andske jagode. ▸ A hölgy a perui földicseresznye palántáját kérte.
Sopomenke: perujska češnja, perujsko volčje jabolko

2. (plod) ▸ perui földicseresznye
V starejšem izvodu revije sem našla prispevek o sadežu andska jagoda. ▸ A magazin egy régebbi példányában találtam egy cikket a perui földicseresznye gyümölcséről.
Sopomenke: perujska češnja, perujsko volčje jabolko

aronija samostalnik
1. Aronia (grm) ▸ arónia
Povezane iztočnice: črnoplodna aronija

2. (plod) ▸ aróniabogyó

azijska hruška stalna zveza
1. botanika Pyrus pyrifolia (drevo) ▸ japán körte

2. (plod) ▸ japán körte

banana samostalnik
1. (plod) ▸ banánPovezane iztočnice: rdeča banana

2. (rastlina) ▸ banánPovezane iztočnice: rdeča banana

3. neformalno, v košarki (blokada) ▸ prakker
4. (plovilo v obliki banane) ▸ banán [vízijármű]
5. (vrsta pričeske) ▸ banánkonty

bananovec samostalnik
Musa (rastlina) ▸ banánfaGojenje: med rastnim obdobjem je treba okrasne bananovce zalivati vsak dan, pozimi pa morajo biti v le nekoliko vlažni prsti. ▸ Gondozása: a növekedési időszakban a díszbanánt naponta kell öntözni, télen csak enyhén nedves földet igényel.
Živila zavijejo v liste bananovca in jih nato položijo na vroče kamne v jamo. ▸ Az élelmiszereket banánfalevélbe tekerik, majd a barlangban forró kövekre helyezik.

beli ribez stalna zveza
1. botanika Ribes rubrum (grm) ▸ fehér ribiszke, fehér ribizli
Beli ribez ni samostojna sadna vrsta, ampak je mutacija rdečega ribeza. ▸ A fehér ribizli nem önálló gyümölcsfajta, hanem a piros ribizli mutációja.

2. (plod) ▸ fehér ribiszke, fehér ribizli
Slajši beli ribez je odličen dodatek sadnim solatam. ▸ Az édesebb fehér ribiszke a gyümölcssaláták kiváló hozzávalója.

bíren (-rna -o) adj. bot. composto:
birni plod frutto composto

birn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Sammel- (plod rastlinstvo, botanika die Sammelfrucht, koščičasti plod die Sammelsteinfrucht, mešiček die Sammelbalgfrucht, orešek die [Sammelnußfrucht] Sammelnussfrucht)