Franja

Zadetki iskanja

  • naslávljati (-am) | naslovíti (-ím) imperf., perf.

    1. indirizzare, inoltrare:
    nasloviti prošnjo inoltrare una domanda
    naslavljati pismo indirizzare una lettera

    2. rivolgere:
    nasloviti kritike, pohvale komu rivolgere appunti, lodi a uno

    3. titolare, intitolare, intestare

    4. rivolgersi a
  • naslédnji suivant, subséquent

    naslednji dan le jour suivant (ali d'après), le lendemain
    naslednjega jutra le lendemain matin, le matin suivant
    pismo naslednje vsebine une lettre ainsi conçue
    piše nam naslednje il nous écrit ce qui suit
    v naslednjem ci-dessous, ci-après, dans ce qui suit
  • naslóv address, direction; title; (članka v časopisu) heading; (nadpis) superscription, inscription; (naziv) name, title, appellation

    na naslóv (pri) (pismo) care of (krajšava: c/o)
    obrniti se na napačen naslóv (figurativno, pogovorno) to come to the wrong shop
    moj stalni naslóv je... my permanent address is...
  • naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)

    akademski naslov título m académico
    napačen naslov dirección equivocada
    zasilen naslov dirección fortuita
    imeti naslov tener el título (de)
    knjiga ima naslov el libro se titula
    doseči naslov sacar un título
    dati naslov čemu (in)titular a/c
    napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
    podeliti naslov conceder un título
    priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
    braniti naslov (šp) defender el título
  • naslovíti to address; (blago) to consign

    naslovíti pismo to address a letter
    napačno naslovíti to put the wrong address on a letter
  • natipkan pridevnik
    (o zapisu) ▸ gépelt
    natipkan na računalnikkontrastivno zanimivo számítógéppel írt
    natipkan na pisalnem strojukontrastivno zanimivo írógépen írt
    natipkano besedilo ▸ gépelt szöveg
    natipkano sporočilo ▸ gépelt üzenet
    natipkano pismo ▸ gépelt levél
    gosto natipkan ▸ sűrűn gépelt
  • natipkati glagol
    (zapisati) ▸ gépel
    natipkati na pisalni strojkontrastivno zanimivo írógépen ír
    natipkati na računalnikkontrastivno zanimivo számítógépen ír
    natipkati besedilo ▸ szöveget gépel
    natipkati pismo ▸ levelet gépel
  • nésti to carry; to bear; (o krogli) to reach

    nésti jajca to lay eggs
    top nese... the gun has a range of...
    daleč nésti (o orožju) to have a long range
    nesi to pismo na pošto! take this letter to the post office!
    to dobro nese (se izplača) this pays, this is lucrative
  • nuj|en2 (-na, -no)

    1. (ki se mudi) dringend, dringlich; eilig; eilbedürftig; (neodložljiv) vordringlich
    zelo nujen brandeilig
    nekaj/nič nujega etwas/nichts Eiliges
    biti nujen (hudo se muditi) unter den Nägeln brennen
    posebno nujen pogovor ein Blitzgespräch

    2. (ekspresen) eilig, Eil-, Schnell- (dostava die Eilzustellung, naročilo der Eilauftrag, paket das Schnellpaket, [Expreßpaket] Expresspaket, pismo der Eilbrief, pošiljka die Eilsendung, Schnellsendung)
    nujna dostava s kurirjem: die Eilbotenzustellung

    3.
    nujna zadeva ki se obravnava kljub dopustom: eine Feriensache
  • nújen (-jna -o) adj.

    1. necessario, urgente, pressante:
    nujna potreba bisogno urgente
    nujen telefonski poziv chiamata telefonica urgente
    imeti nujne opravke avere impegni urgenti

    2. inevitabile, ineluttabile:
    v takih razmerah je poraz nujen in queste condizioni la sconfitta è inevitabile

    3. indispensabile, essenziale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    filoz. nujna lastnost qualità necessaria
    med. nujna zdravniška pomoč urgenza
    jur. nujni dedič erede legittimo, necessario; legittimario
    jur. nujni delež legittima
    nujno pismo raccomandata espresso
  • nújen urgente; apremiante; indispensable

    nujno pismo carta f urgente
    nujna potreba necesidad f apremiante
    nujna prošnja petición f perentoria
    nujne zadeve urgencias f pl
    nujno je (mudi se) es urgente, es de urgencia
    nujno je potrebno es de absoluta necesidad
    nujno potrebovati kaj tener necesidad urgente de a/c
  • obležáti to remain lying

    obležáti za gripo to go down with influenza (ali pogovorno flu)
    pismo je obležalo na pošti the letter has not been sent (ali delivered)
    mnogo vojakov je obležalo na bojišču many soldiers were left dead on the battlefield
    obležáti se (o vinu) to settle, (o sadju) to mature
  • obvestílen (-lna -o) adj. di avviso, informativo:
    obvestilno pismo lettera di avviso
  • od de, depuis, dés, à partir de; que, sur

    od Ljubljane do Pariza de Ljubljana à Paris
    od mesta do mesta de ville en ville
    od kod? d'où?
    od tod d'ici
    od tod naprej à partir d'ici
    od blizu de prés
    od spredaj de devant
    od zadaj de derrière
    od spodaj d'en bas, de dessous
    od zgoraj d'en haut
    od zgoraj navzdol de haut en bas
    od znotraj de l'intérieur
    od zunaj de dehors
    od povsod de partout, de toute part
    od časa do časa de temps en temps, de temps à autre
    od včeraj depuis hier
    od današnjega dne à partir d'aujourd'hui, dès aujourd'hui
    od danes do jutri du jour au lendemain
    od jutri dalje à partir de demain
    od jutra do večera du matin au soir, depuis le matin jusqu'au soir
    od tedaj naprej, od tistega časa dès lors, depuis lors
    od začetka dès le début (ali le départ)
    od zdaj naprej désormais, dorénavant, à partir de maintenant
    od danes naprej à partir d'aujourd'hui
    od kdaj? depuis quand?
    od nedavna depuis peu
    od nekdaj že depuis toujours
    od včeraj depuis hier
    od mladih nog, od otroštva dès (ali depuis) l'enfance
    od moje (zgodnje) mladosti depuis ma (tendre) jeunesse
    odprto od 8. do 12. ure ouvert de 8 heures à midi
    pismo od šestega maja une lettre (datée) du six mai
    brat je mlajši od mene mon frére est plus jeune que moi
    eden od nas l'un de nous
    sam od sebe de soi-même
    od nog do glave de pied en cap
    od šestih ni bilo niti enega dobrega sur les six il n'y en avait pas un de bon
    od srca rad de bon cœur
    od vsega srca de tout mon (ton itd.) cœur
    umreti od lakote, od žeje, od strahu mourir de faim, de soif, de peur
    delo mu gre od rok il a le travail facile
    od (strani) mojega prijatelja de la part de mon ami
    ločiti se eden od drugega se séparer (l'un de l'autre)
    prihajam od strica j'arrive de chez mon oncle
    od tam prihajam j'en arrive (ali viens)
  • od prep.

    1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
    od vasi do vasi di paese in paese
    vstati od mize alzarsi da tavola
    gledati od blizu guardare da vicino
    hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
    prihajati od daleč venire di lontano

    2. (za izražanje časovne meje) da; di:
    poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
    uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992

    3. (za izražanje začetne mere) da:
    desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

    4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
    druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
    šteti od ena do deset contare da uno a dieci

    5. (za izražanje ločevanja) da:
    ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

    6. (za izražanje izbora) di:
    eden od dijakov uno degli studenti

    7. (za izražanje vira) di, da:
    pismo od strica lettera dello zio
    kaj hočeš od mene che vuoi da me
    star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

    8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
    pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
    torbica je od sestre la borsetta è della sorella

    9. (s primernikom) di, che:
    ni slabši od drugih non è peggio degli altri

    10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
    od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
    umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

    11. (za izražanje načina) a, di, con:
    plačevati od kosa pagare al pezzo
    sam od sebe narediti fare da solo, da se
    živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

    12. (za izražanje visoke stopnje)
    biti od sile lačen morire di fame
    imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
    od srca se nasmejati ridere di cuore
    od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
    pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
    pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
    pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
    kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
    pren. nisem od danes non sono nato ieri
    od a do ž dalla a alla zeta
    od časa do časa di tempo in tempo
    od leta do leta di anno in anno, ogni anno
    lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
    novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
    obrniti jadro od vetra navigare controvento
    od blizu da vicino, dappresso
    od danes do jutri da oggi a domani
    od glave do pete dalla testa ai piedi
    od kraja da capo, daccapo
    od spodaj navzgor di sottinsù
    od strani dallato
    od zunaj esteriormente, esternamente
  • oddáti to give away; (na pošti) to post; (pismo) to deliver

    oddáti v najem to let, to lease (out), to let out on lease
    oddáti sobe to let rooms
    odda(ja)jo se sobe rooms to let
    oddaj to pismo na pošti! post this letter!
  • oddáti (izročiti) remettre; louer

    oddati prtljago faire enregistrer ses bagages
    oddati v shrambo mettre à la consigne
    oddati v najem louer
    oddati v zakup donner à bail, à ferme, affermer; (zemljo) amodier
    pismo je bilo oddano naslovniku la lettre a été remise au destinataire
    oddati sobo podnajemniku louer une chambre à un sous-locataire
    oddati pošto expédier (ali envoyer) la correspondance
    oddati pismo na pošto mettre une lettre à la poste
  • oddáti glej oddajati ; (izročiti) entregar

    oddati (pismo) na pošto echar al correo, echar en el buzón
    oddati pošto expedir (enviar) la correspondencia
    odda se soba se alquila pieza; (prtljago) facturar
  • odgovarjajóč (ustrezen) corresponding, adequate

    odgovarjajóč na vaše cenjeno pismo in reply to your kind letter (ali arhaično favour) in response to your letter
  • odgovarjajóč correspondant; en réponse

    odgovarjajoč na vaše pismo z dne en réponse à votre lettre du