Franja

Zadetki iskanja

  • velika začetnica ženski spol großer Buchstabe, der Großbuchstabe
    z veliko začetnico [großgeschrieben] großgeschrieben
    pisati z veliko začetnico [großschreiben] großschreiben, figurativno groß schreiben
    pisava z veliko začetnico die Großschreibung
  • vrstíca line

    pisati par vrstíc to drop someone a line
    brati med vrstícami to read between the lines
  • vrstíca ligne ženski spol

    brati med vrsticami lire entre les lignes
    pisati nekaj vrstic komu écrire quelques lignes à quelqu'un
    pisati med vrsticami interligner, écrire dans les interlignes
    plačati po vrsticah payer à la ligne
  • vrstíca línea f ; renglón m

    brati med vrsticami leer entre líneas
    pisati nekaj vrstic komu escribir a alg un par de líneas (ali de renglones)
    pisati med vrsticami escribir entre líneas, interlinear
    plačati po vrsticah pagar por línea
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsaksêbi (narazen) séparé (ali distant, écarté) l'un de l'autre; séparément

    pisati besede vsaksebi écrire séparément (ali en deux mots)
    iti vsaksebi se séparer
  • vsŕkati (-am) | vsrkávati (-am) perf., imperf.

    1. sorbire; (vdihniti) inspirare, inalare

    2. assorbire; (udušiti) soffocare:
    vsrkavati vlago assorbire l'umidità
    vsrkati zvok soffocare il suono
    pren. vsrkati izkušnje drugih accogliere le esperienze altrui, giovarsi delle altrui esperienze
    pisati v jeziku, ki ga je vsrkal z materinim mlekom scrivere nella lingua succhiata col latte materno
    predstava, knjiga ga je vsrkala vase lo spettacolo, il libro lo aveva preso completamente
  • z glej s avec; par; de; à; en ; (v spremstvu) accompagné de

    z eno besedo en un mot
    z drugimi besedami en d'autres termes
    s kozarcem v roki le verre à la main
    z odprtimi rokami à bras ouverts
    pisati z levo roko écrire avec (ali de) la main gauche
    plačati z zlatom payer en or
    pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
    z železnico (avtobusom, ladjo) en chemin de fer (autobus, bateau)
    z avtom en auto (ali voiture)
    z letalom (vlakom) en avion (train)
    z veseljem avec plaisir
    kako daleč ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
    začeti z (ali s) commencer par
    kaj se je zgodilo z njim? que lui est-il arrivé?
    z vrha d'en haut
  • za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

    za božjo voljo pour l'amour de Dieu
    dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
    leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
    besedo za besedo mot à (ali pour) mot
    za to ceno pour (ali à) ce prix
    za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
    za domovino pour la patrie
    za in proti le pour et le contre
    za svoj del pour ma part
    za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
    to govori zate cela parle en ta faveur
    je za štiri il mange comme quatre
    delati za denar travailler pour de l'argent
    kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
    to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
    po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
    pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
    za hišo derrière la maison
    za menoj (po vrsti, časovno) après moi
    za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
    za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
    izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
    kričati za kom crier après quelqu'un
    zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
    za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
    za roko prijeti prendre par la main
    za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table
  • začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

    zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
    začéti diskusijo to start a discussion
    začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
    začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
    začéti pogajanja z to enter into negotiations with
    začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
    začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
    začéti pogovor z to engage in a conversation with
    začéti govor to begin a speech
    začéti kampanjo to open a campaign
    začéti prepir to begin to quarrel
    začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
    začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
    začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
    začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
    začéti peti to burst into song
    začel je pisati he began writing (ali to write)
    začel je z malega he began on a small scale
    zopet je začelo deževati the rain has set in again
    šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
    začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
    začni(te) od začetka! begin at the beginning!
    slabo je začel he has had a bad start
    začel je piti (figurativno) he has taken to drink
    predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
    najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
    letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year
  • začetnic|a3 [é] ženski spol (-e …) črka: der Anfangsbuchstabe
    velika začetnica der Kapitalbuchstabe, Großbuchstabe, die Initiale
    pisati z veliko začetnico [großschreiben] großschreiben, figurativno groß schreiben
    pisava z veliko začetnico die Großschreibung
    pisati z malo začetnico [kleinschreiben] kleinschreiben
    kratica iz začetnic das Initialkurzwort
  • zapisnik moški spol (-a …) das Protokoll, die Niederschrift (prevzemni Annahmeprotokoll, seje/sestanka Sitzungsprotokoll, Sitzungsniederschrift, obravnave Verhandlungsprotokoll, zaslišanja Vernehmungsprotokoll)
    dati na zapisnik pravo zu Protokoll geben
    dati v zapisnik protokollieren, protokollarisch niederlegen
    narediti zapisnik (etwas) zu Protokoll nehmen, protokollieren
    pisati zapisnik (etwas) protokollieren, ein/das Protokoll führen
    sestaviti zapisnik o kaznivem dejanju pravo den Tatbestand aufnehmen
    pisanje zapisnika die Protokollierung, die Protokollführung, Schriftführung
    tožba v obliki sodnega zapisnika pravo die Protokollarklage
  • zapísnik minutes pl; protocol; record

    zapísnik o 1. seji skupščine minutes of the 1st session of the assembly
    sejni zapísnik minutes of a meeting
    iz zapísnika 10. seje izvršilnega odbora RSS from the minutes of the 10th session of the executive committee of the RSS
    pisati, voditi zapísnik to take (ali to keep) the minutes
    dati na zapísnik to make a deposition (ali a statement)
    napisati zapísnik to draw up the minutes
    smem smatrati, da je zapísnik odobren? may I take the minutes as read?
    ne določen za zapísnik not minuted, off the record
  • zapísnik procès-verbal moški spol , protocole moški spol

    sejni zapisnik procès-verbal de la séance
    redakcija zapisnika rédaction ženski spol (ali établissement moški spol) du procès-verbal, enregistrement moški spol au procès-verbal
    pisati, voditi, redigirati zapisnik rédiger le procès-verbal
    napraviti, sestaviti zapisnik dresser (ali établir) un procès-verbal
    dati, zabeležiti v zapisnik faire inscrire (ali faire figurer) au procès-verbal
    podpisati (odobriti) zapisnik signer (approuver) le procès-verbal.
  • zdáj zdájle now, at present; this moment; actually

    zdáj, zdájle! šport time!
    prav zdáj, zdájle, ravno zdáj, zdájle just now, this (very) moment
    zdáj, zdájle ali nikoli now or never
    zdáj, zdájle to zdáj, zdájle ono now this now that
    zdáj, zdájle... zdáj, zdájle now... now, sometimes... sometimes, at one time... at another
    takoj zdáj, zdájle at once, immediately, instantly
    do zdáj, zdájle up to now, up to this moment, till now, by now, until now, up to the present
    od zdáj, zdájle from now on, from this time on
    od zdáj, zdájle naprej henceforth, henceforward, in future, in the future, from this time forward
    kaj zdáj, zdájle! well then?
    za zdáj, zdájle (za to pot) for this once, for the time being, for the nonce
    kaj boš napravil zdáj, zdájle? what are you going to do now?
    kako zdáj, zdájle? how now?
    šele zdáj, zdájle, ko ga poznam... only now that I know him...
    sedajle nameravam (pisati) I am going (to write), I am on the point (of writing), I am about (to write)
  • zna|ti1 (-m)

    1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
    zna na pamet auswendig können
    znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
    znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
    znati si pomagati sich zu helfen wissen
    znati živeti ein Lebenskünstler sein
    kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
    zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
    ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
    figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
    kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
    ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
    (pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
    človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
    človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

    2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)
  • znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

    jezik znati posséder une langue
    znati na pamet, iz glave savoir par cœur
    znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
    dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
    veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
    to dobro znam cela m'est familier
    česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse
  • znáti (znám) imperf.

    1. sapere:
    znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
    znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
    znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
    znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
    znati tuje jezike sapere le lingue straniere

    2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
    znati se uveljaviti saper farsi valere
    znati živeti saper vivere
    kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

    3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
    mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
    dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
    pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
    ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
    znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
    znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
    ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
    držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
    pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
    pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
    stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
    PREGOVORI:
    kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte
  • žólčen bile(-); gall(-); biliary, bilious; figurativno rancorous, bitter, venomous, mordant, irascible, (opazka) biting, satirical; malicious, virulent

    žólčni kamen biliary calculus, gallstone
    žólčni mehur gall bladder
    žólčni napad bilious attack
    žólčno pisati (figurativno) to dip one's pen in gall