Franja

prašíčji de cerdo; porcino

prašičje meso (pečenka, mast, rebro, krača, rilec) carne f (asado, grasa f, costilla f, pierna f, hocico m) de cerdo
prašičja krma pasto m (ali comida f) para cerdos (tudi fig)
prašičja kuga peste f porcina

prepír (-a) m baruffa, alterco, contrasto, diverbio, bisticcio, litigio, questione, rissa, zuffa; knjiž. bagarre, querelle; lite:
prepir nastane si viene a un alterco, a contesa, a contrasto; nasce, si accende una disputa
hrup, prepir in pretep chiasso, litigio e zuffa
pren. filozofski, strankarski prepiri dispute, querelle filosofiche, di partito
družinski prepiri questioni familiari
odpraviti, poravnati prepir appianare, comporre una lite, una controversia
vedno išče prepir è un tipo litigioso
PREGOVORI:
boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru molto mi piace poco e in pace; meglio mangiar carote in pace che molta pietanza in disunione

pridišáti (-ím) perf. diffondersi, spargersi (profumo):
na mizo je pridišala pečenka in tavola si sparse un delizioso profumo di arrosto

prilóga (-e)

1. f pisar. allegato:
prošnja s prilogami domanda e allegati
v prilogi in allegato, qui accluso

2. zal. supplemento:
barvna, slikovna priloga časopisa supplemento a colori, illustrato di un giornale

3. gastr. contorno:
svinjska pečenka s krompirjem kot prilogo arrosto di maiale con contorno di patate

puerco prašičji, svinjski

puerco m prašič; pop svinja, lopov
asado, carne de puerco svinjska pečenka, meso
puerco espín ježevec
puerco marino pliskavica, delfin
puerco de simiente plemenski prašič
a cada puerco le llega su San Martín vsakdo pride na vrsto
puerco fiado gruñe todo el año posojilo dela skrbi

régal, als [regal] masculin, vieilli pojedina; slastna jed, poslastica; figuré naslada, užitek, veselje; populaire mokka (kava) z žganjem

ce rôti est un vrai régal ta pečenka je prava poslastica
régal pour les yeux radost, paša za oči
régal pour l'oreille naslada za uho

smodíti (-ím)

A) imperf.

1. bruciare

2. tekst. gazare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smoditi prašiča bruciare le setole del maiale (scannato)

B) smodíti se (-ím se) imperf. refl. bruciare:
pečenka se smodi l'arrosto sta bruciando

solomillo moški spol ledven kos, filet

solomillo de ternera ledvična pečenka
solomillo de vaca goveji filet; pljučna pečenka

srnj|i (-a, -e) Reh- (pečenka der Rehbraten)

svinjsk|i (-a, -o)

1. schweinern, Schweins-, Schweine-, Sau- (jazbec živalstvo, zoologija der Schweinsdachs, makak živalstvo, zoologija der Schweinsaffe, pastir der Sauhirt, rilec der Schweinerüssel, vrat der Schweinkamm, zrezek das Schweineschnitzel, želodec Saumagen, glava der Schweinskopf, krača die Schweinshaxe, mast das Schweinefett, noga der Schweinsfuß, pečenka der Schweinebraten, trakulja živalstvo, zoologija der Schweinebandwurm, uš živalstvo, zoologija die Schweinelaus, uho das Schweinsohr)
svinjska riba/ribica der Lachsschinken

2. figurativno (umazan) dreckig; (usran) saumäßig, säuisch, schweinisch; (strašen) Sau- (mraz die Saukälte, delo die Sauarbeit)
svinjsko vreme das Sauwetter, Dreckwetter, Mistwetter
svinjsko … sau-
(mrzlo saukalt, slab sauschlecht, težak sauschwer)

svínjski de porc, de cochon ; (umazan) sale, malpropre ; (nespodoben) indécent, obscène

svinjska glava tête ženski spol de porc, hure ženski spol
svinjski kotlet côtelette ženski spol de porc
svinjska krma, piča (hrana) nourriture ženski spol (ali pâture ženski spol) pour les porcs
svinjska krača (kulinarika) jarret moški spol de porc, (gnjat) jambon(neau) moški spol
svinjska mast graisse ženski spol de porc, saindoux moški spol
svinjski mehur vessie ženski spol de porc
svinjsko meso (viande ženski spol de) porc moški spol
svinjski pastir porcher moški spol
svinjska pečenka rôti moški spol de porc
svinjsko rebrce (kulinarika) côte ženski spol de porc
svinjsko usnje peau ženski spol de porc, porc moški spol

svínjski de cerdo, de puerco, cochino ; fig inmundo , (nespodoben) indecente obsceno

svinjski mehur vejiga f de cerdo
svinjska glava cabeza f de cerdo
svinjski kotlet chuleta f de cerdo
svinjsko usnje piel f (ali cuero m) de cerdo
svinjsko meso (mast, pečenka) carne f (grasa f, asado m) de cerdo
svinjska krma (hrana) pasto m para cerdos; comida para cerdos (tudi fig)
svinjski pastir porquero m, porquerizo m
svinjska krača pernil m, (gnjat) jamón m
svinjsko rebrce costilla f de cerdo
svinjske (prašičje) noge manos f pl de cerdo

teléčji calf(-); veal(-); calf's, (of a) calf; (of) veal

teléčje meso veal
teléčja koža calf skin
teléčja pečenka roast veal
teléčje usnje calf, calfskin
teléčji zrezek veal cutlet

teléčji de veau

telečja glava (krača, ledvička, zarebrnica) tête ženski spol (jarret moški spol, rognon moški spol, côtelette ženski spol) de veau
telečje meso viande ženski spol de veau, veau moški spol
telečje prsi (noge, srce) poitrine ženski spol (pieds moški spol množine, cœur moški spol) de veau
telečji oreh (priželjc, zavitek, zrezek) noix moški spol (ris moški spol, paupiette ženski spol, escalope ženski spol) de veau
telečja pečenka rôti moški spol de veau, veau rôti
telečja ledvična pečenka longe ženski spol de veau rôtie
telečja koža peau ženski spol de veau
telečje usnje (cuir moški spol de) veau moški spol

teléčji de ternera

telečja glava (krača, ragu, zrezek, kotlét, frikasé, prsi) cabeza f (pierna f, estofado m, escalope m, chuleta f, fricasé m, pecho m) de ternera
telečje meso (carne f de) ternera f
telečja pečenka asado m de ternera, ternera f asada
telečja ledvična pečenka solomillo m (ali riñonada f) de ternera
telečja koža piel f de ternera (ali de becerro)
telečje usnje (cuero m de) becerro m

tèlećī -ā -ē telečji: -e meso; -a koža telečja koža, telečje usnje; -e pečenje telečja pečenka; -a noga bot. pegasti kačnik, Arum maculatum

ternera ženski spol telica, junica; tele; teletina

ternera estofada dušena teletina
asado de ternera, ternera asada telečja pečenka
lomo de ternera telečja ledvična pečenka

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

vaca ženski spol krava; govedo; govedina; kravje usnje

vaca asada goveja pečenka
vaca cocida kuhana govedina
vaca estofada dušena govedina
vaca lechera, vaca de leche molzna krava
vaca marina mrož, morska krava
vaca reproductora, vaca abierta plemenska krava
asado de vaca goveja pečenka

veal [vi:l] samostalnik
telečje meso, teletina
zastarelo, narečno tele

veal cutlet telečji kotlet
veal-white smrtno bled
roast veal telečja pečenka, pečena teletina