Franja

oc-cumbō -ere -cubuī -cubitūrus (ob in *cumbere iz glag. cubāre)

1. (na tla) pasti (padati), pahniti: in gladium Vell.

2. umirajoč ali mrtev (na tla) pasti (padati), (z)gruditi se, umreti (umirati): o. mortem v smrt se zgruditi, v smrt iti, umreti, smrt storiti: Cu., o. mortem pro patriā Ci., pro re publicā L., pro duce suo Lact.; ret.: o. letum Sil., necem Suet.; o. morte podleči smrti, obnemoči, omagati v smrti, umreti: Ci., o. ignobili atque inhonestā morte L., Cacus ictus clavā morte occubuit L.; o. morti podleči smrti, umreti: o. certae morti V.; ret.: o. neci O., Val. Fl., o. honeste Ci., ante annos suos O., pro libertate Suet., cum veter occubuit Priamus sub Marte Pelasgo Enn. fr., o. ferro O., Alexandri ense Cu.

3. o. alicui podleči (podlegati), obnemoči pod kom, čim: Rullo occumbis Sil., o. arbitrio militum Aur., Phoebo Cl.

4. za mizo ležati: Afr. ap. Non.

5. metaf. (o zvezdah) zaiti (zahajati): cometes cum oriretur occumberetque Iust.

of-fundō -ere -fūdī -fūsum (ob in fundere)

1. liti, zli(va)ti, (v)sipati, (u)sipati pred koga, komu: aquam Pl., cibum (sc. avibus) Pl.

2. metaf.
a) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), podreti (podirati) koga; med. zvrniti (zvračati) se, prevrniti (prevračati) se, (z)gruditi se, pasti (padati), klecniti (klecati): asinus offunditur Ap.
b) razprostreti (razprostirati), razširiti (razširjati); med. razprostreti (razprostirati) se, razširiti (razširjati) se, obda(ja)ti: noctem rebus Ci., altitudo caliginem oculis offundit L. povzroči, da se človeku naredi tema pred očmi, naredi človeka omotičnega, povzroča omotico; pren.: si quid tenebrarum offudit exsilium Ci. če ti je prognanstvo kaj (omračilo =) užalilo dušo, offundunt tenebras Lact. „zakrivajo s temo (slepoto)“, varajo, slepijo, zavajajo, tenebras o. iudicibus Ci. sodnike (pre)varati, (za)slepiti, zavesti (zavajati), nimium terroris L. ali incompositis pavorem o. L. (preveč) prestrašiti; med.: aër nobis offunditur Ci. nas obdaja, ignis ob oculos offusus Ci.; pren.: hic error et haec indoctorum animis … offusa caligo est, quod … Ci. ta zmota in ta zaslepljenost sta se vtepli v duše neukih ljudi, ker ..., tanta offusa oculis animoque religio L. svetost, ki tako močno deluje (tako zelo vpliva) na oči in srce, omnium rerum terror oculis omnibusque est offusus L. vsakovrsten strah se je pojavil, tamquam si offusa rei publicae nox esset Ci. kakor da se je razprostrla noč nad državo.
c) pokri(va)ti, zakri(va)ti, zastreti (zastirati), zatemniti (zatemnjevati): lumen lucernae luce solis offunditur Ci., oculos tuos clarissimā in luce tenebris offusos Val. Max. kakor omegljene; pren. obstreti, zastreti (zastirati), zagrniti (zagrinjati), prevze(ma)ti, zaje(ma)ti: eo pavore offusum Claudium T. da je Klavdija obšla tolikšna osuplost, omnium Marcellorum memoria meum pectus offudit Ci.

omahníti i omáhniti -em
1. pasti, izgubiti ravnotežu: omahniti s stola na tla, v prepad; glava mu je omahnila na mizo
2. posrnuti: omahniti na ledeni cesti; omahniti v grob
umrijeti (-re-); omahniti v nasprotni tabor
preći u protivnički tabor

òpasti òpadnēm
1. odpasti: list je opao s drveta; rosa opade s lista je padla z lista
2. izpasti: opali su mu zubi i vlasi
3. upasti: opala je voda, snaga
4. oslabeti, shujšati: ako mu tijelo opadne
5. pasti: opasti u borbi
6. očrniti: neko nas je opao ocu

opásti opadem
1. padajući pokriti: sneg je opadel Kamniške planine
2. pasti: opasti s stola na tla

pacager [pakaže] verbe intransitif, verbe transitif pasti

pacager des troupeaux pasti črede
faire pacager du seigle pustiti živini, da popase rž

pacer [-zc-] muliti, popasti (travo), pasti (se)

pacer la hierba travo muliti, pasti se

paître* [pɛtrə] verbe transitif pasti (živino), popasti (travo); muliti travo; vieilli krmiti, hraniti (žival); verbe intransitif pasti se

envover quelqu'un paître (familier) poslati k vragu
faire paître pasti
mener paître goniti na pašo

pascere

A) v. tr. (pres. pasco)

1. agr. pasti:
pascere l'erba pasti travo

2. gnati na pašo

3. ekst. nahraniti; ekst. potešiti, zadovoljiti

B) v. intr. agr. pasti se

C) ➞ pascersi v. rifl. (pres. mi pasco)

1. hraniti se, jesti (tudi pren.):
pascersi di ghiande jesti želod, prehranjevati se z želodom
pascersi d'aria gojiti iluzije

2. uživati (v, ob)

pāscō -ere, pāvī, pāstum (incoh.; indoev. kor. *pā- hraniti, rediti, pasti; prim. skr. pitú- hrana, jed, gr. πατέομαι, πάσσασϑαι jesti, ἄπαστος brez jedi in pijače, sl. pasem, pastir, pitam, hr. pásti, got. fōdjan = stvnem. fuottan = nem. futtern hraniti, stvnem. fuotar = nem. Futter = ang. food hrana, lat. pānis, pābulum (iz *pā-dhlom), pābulor, pāstor, pāstiō, pāstōrālis, pāstus idr.)

I. „pasti (pasem)“, in sicer

1. (živino) pasti: Varr. idr., sues Ci., greges armentaque O., pingues (prolept.) oves V., pecora pastum (na pašo) propellere L.; occ. rediti živino: Col. idr., bene, male p. Ci., perduelles … vestros campos pascunt Macr. Ci., pasejo živino po vaših njivah, pascendi causā Ci. zaradi živinoreje.

2. (na)krmiti, (na)hraniti, rediti, vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): Col., Iuv., Petr., Sen. ph. idr., iumenta satis C., equos V., plures calones atque caballi pascendi H., nos olusculis soles pascere Ci. ep. pitati, fundus pascit erum H. redi svojega gospodarja, quos dives Anagnia pascit V., aliquos rapinis et incendiis et omnibus exitiis publicis p. Ci. vzdrževati, preživljati (koga s čim).

3. metaf.
a) rediti, gojiti, pustiti (puščati) rasti: Plin. idr., convexa polus dum sidera pascet V. (ker so starodavniki mislili, da zvezde redi vodena para), ignes V. ali flammas O. netiti; med.: flamma pascitur V. raste, ignis pascitur per viscera O. žre dalje, se širi, se razširja; p. barbam H. ali crinem V. pusti, da raste(jo), neostriženo (neostrižene) nositi, spes inanes V. ali amorem O. gojiti, ieiunia O. (po)tešiti, (po)miriti, ager pascit filicem H. rodi, p. iugera agri Mart. obdelovati, quos paverat … publicus peculatus L. ki jim je mošnje napolnila kraja, ki jih je obogatila kraja, nummos alienos p. H. pitati (polniti) mošnjičke drugih ljudi (z oderuškimi obrestmi).
b) (na)pasti (se ali si), razveseliti (razveseljevati), naslajati (se ali si): eius cruciatu oculos Ci. oči pasti ob mukah, oculos animumque aliquā re p. Ci., animum picturā inani V. —

II. pesn.

1. = dēpāscere popasti: asperrima (sc. collium) V. vestros campos placide (prav mirno) p. Carmen vetus ap. L.

2. = pāscor pasti se: saltibus in vacuis pascunt (sc. boves) V.

3. metaf. (po)jesti, (po)žreti, použi(va)ti, zauži(va)ti: lente revocatas ruminat herbas atque iterum pasto pascitur ante cibo O. — Od tod med. pāscor, pāscī, pāstus sum

1. pasti se, žreti: Pl., Varr. idr., longum per vallum pascitur agmen V., exire pastum cum tenero grege Ph. ali mula pastum missa H. na pašo, capellae pascentes V., cum pulli non pascerentur Ci. niso hoteli jesti; prim.: non pascentibus in auspicando pullis Suet.; pesn. z acc.: Plin., coluber mala gramina pastus V. ki se hrani s strupenimi zelmi, pascuntur silvas V. se pasejo (mulijo) po gozdovih.

2. hraniti (prehranjevati) se, preživljati se s čim, živeti od česa; z abl.: gramine O., boves pascuntur frondibus V.; metaf.: qui maledicio pascuntur Ci. ki živijo od hudodelstva.

3. metaf. pasti se kje, po čem = veseliti se česa, nad čim, razveseljevati se česa, nad čim, naslajati se nad čim, uživati ob čem: pascere nostro dolore O., qui seditione pascuntur Ci., pasci bibliothecā Fausti Ci., his ego rebus pascor Ci.

pascolare

A) v. tr. (pres. pascolo) agr. pasti

B) v. intr. agr. pasti se

pastar (po)pasti (-pasem); pasti se

páşte pasc vi./vt. pasti (se)

pastorear pasti (pasem)

pasturare

A) v. tr. (pres. pasturo)

1. gnati na pašo; pasti

2. pren. hraniti

B) ➞ pasturarsi v. rifl. (pres. mi pasturo) hraniti se

pasture² [pá:sčə]

1. prehodni glagol
pasti (živino), voditi živino na pašo, krmiti živino; uporabljati zemljo za pašnik

2. neprehodni glagol
pasti se

picá pic

I. vi.

1. padati, pasti

2. kapljati, kaniti

II. vi./vt. kapniti, kaniti

piombare¹ v. intr. (pres. piombo)

1. planiti na

2. pasti (v); naleteti (na), zadeti:
piombare nella disperazione pasti v obup
gli è piombata addosso una sciagura zadela ga je huda nesreča

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?

plúnkniti -em
1. pljusnuti: plunkniti komu vodo v obraz
2. pasti: nekaj je plunknilo v vodo