Franja

Schläger, der, (-s, -) Mensch: pretepač; Sport lopar; beim Hockey: (hokejska) palica; Technik tolkač; Technik Textilwesen stepalni nož, otepalo

scīpiō -ōnis, m (gl. cippus, cipus) dragocena, umetniško izdelana palica, zlasti kot znamenje dostojanstva: PL., CAT., PLIN.; poseb. scipio eburn(e)us slonokoščena palica, ki so jo nosili kralji, viri triumphales, v času cesarjev pa tudi tudi konzuli in konzularji: VAL. MAX., SERV., AMM. idr., M. Papirius ... dicitur Gallo ... scipione eburneo in caput incusso iram movisse L. Take palice so Rimljani podarjali kraljem: (sc. Scipio) Masinissam ... sella curuli et scipione eburneo ... donat L. – Kot nom. propr. Scīpiō (pesniki, npr. SIL. in LUCAN., merijo tudi Scīpiŏ) -ōnis, m Scípio, Skípio (Scipión, Skipión), priimek Kornelijevega rodu (gl. Cornēlius). Od tod

1. Scīpiadās (LUC. AP. FEST., LUCR.) in Scīpiadēs (CL., MACR.) -ae, m (analogno po patron. tvorjena beseda) član rodu (rodbine) Scipiónov (Skipiónov), Scipiád (Skipiád), Scipioníd (Skipioníd): H., PR.; v pl. Scīpiadae: V. (Culex), SIL.; gen. Scīpiadum: CL.; acc. -as: V., SIL., CL., geminos, duo fulmina belli, Scipiadas V. oba Scipiona (Afričana, Afriška).

2. Scipiōnāriī -ōrum, m scipionáriji (skipionáriji), Scipiónovi (Skipiónovi) pristaši, privrženci: VARR.

scytala -ae, f ali scytalē -es, f (tuj. σκυτάλη; prim. scutula II.)

1. valj(ec), valjček, palica, drogec, drožič, poseb. palica (čisto lat. clāva), okrog katere so ovijali trak ali jermen in ga povprek v tekočih vrsticah popisovali tako, da je odvito poslano besedilo mogel brati le tisti, ki je imel popolnoma enako debelo palico, na katero je trak ali jermen navil; od tod pisanje na ovitek, tajno pisanje (besedilo), pis(me)no tajno povelje: GELL., AUS.; pri N. (Pausanias 3, 4) pišejo novejši izdajatelji cum clava nam. prejšnjega cum scytala.

2. valjasta (povsod enako debela) kača: LUCAN., COL., scytale et angues PLIN.

singlestick [síŋglstik] samostalnik
meču podobna palica za borjenje (s ščitnikom za roko); borjenje s tako palico; krepelec, palica

Stab, der, (-/e/s, Stäbe)

1. palica; beim Parkett: deščica; Sport palica; Technik palica, šibika

2. Heerwesen, Militär, figurativ štab den Stab führen dirigirati; den Stab brechen über (hudo) obsojati (koga, kaj)

staff¹ množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
the staff of his old age opora v njegovi starosti
Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
pastoral staff škofovska palica
quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje

Stange, die, (-, -n) drog (tudi Technik, Physik), palica, für Stangenbohnen: fižolovka; ranta; Technik Metallurgie valjanec; von Zigaretten: karton, šteka; Jagd beim Geweih: veja; figurativ prekla; (erigierter Penis) stojan; eine Stange Geld veliko denarja, kup denarja; jemandem die Stange halten dajati podporo (komu), unangebracht: dajati potuho; jemanden bei der Stange halten pripraviti (koga) do vztrajanja (pri kakem poslu); bei der Stange bleiben vztrajati (pri kakem poslu); von der Stange Kleider: konfekcijski

stave¹ [stéiv] samostalnik
doga (pri sodu); prečka (pri lestvi, stolu)
glasba črte, črtovje za note
prozodija kitica, strofa; palica, krepelec

stave rhyme začetna rima, aliteracija
to tip a stave peti (komu), šaljivo (na kratko) pisati (komu)

stecca f

1. palica:
stecca del biliardo biljardna palica:
una stecca falsa zdrsljaj (pri biljardu)

2. ribja kost (steznika); rebro (dežnika); gladilka

3. med. opornica, deščica (za naravnavanje zlomljenih udov)

4. pren. napačna nota; žarg. kiks:
fare una stecca napačno zapeti, zaigrati; kiksniti

5. žarg. paket (10, 20 zavojčkov cigaret)

6. šalj. biljardist

Stecken, der, (-s, -) palica; Dreck am Stecken haben imeti maslo na glavi

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

Stickel, der, (-s, -) Agronomie und Gartenbau opora, palica

stīpes -itis, m (gl. stīpō)

1. v zemljo zabit kol: stipes (sc. est) fustis terrae defixus Fest., P. F., stipites praeacuti, demissi C., stipes in agro defossus O., querno solvunt a stipite funem O., deligare ad stipitem Suet., elephantis stipitibus adligatos obicere Plin., adigere per medium hominem … stipitem Sen. ph.; occ. pesn.
a) nezabit kol, kij, drog, palica, krepêlo, krepêlce, krepêlec, krepél: non iam certamine agresti, stipitibus agitur V., ramoso stipite nixus O. kij, armatus stipitis nodis (= nodoso stipite) V., stipitem huc vastum dare Sen. tr.
b) klada, poleno, cépanica, cépanka, cép, kálanica, kálovnica, panj, panjáč, pánjevec, vzglávnik, zaglávnik, dŕvo: semicremus stipes O.
c) glávnja, (živ, tleč) ogorek: ignis in hesterno stipite parvus erat O., Stygius O.; metaf. (kot psovka za neumnega človeka) klada, štor, hlod, starejše trš: Ter., Amm., Cl. idr., stipitem illum, qui quorum hominum esset, nesciremus, nisi se Ligurem ipse esse diceret Ci.; prim.: qui tamquam truncus atque stipes, si stetisset modo, posset sustinere tamen titulum consulatus Ci.

2. drevesno deblo: Plin., stipites truncique arborum Cu., non cruor hic de stipite manat V., haec stipite crura teneri dolet O., ille tulit … recto proceras stipite laurus Cat., stipes acernus dolatus Pr.; kot fem.: arboris cariosa stipes Ap.; pesn.
a) drevo: viridis O., consternunt terram concusso stipite frondes V.
b) veja: pocula … stipite quae diro virgas mentita Sabaeas toxica … carpunt Lucan., in niveo virides stipite cerne comas Mart. — Soobl. stīps, stīpis, m: Petr.

Stock, der, (-/e/s, Stöcke)

1. palica; von Salz, Erz: čok; von Bäumen: štor; mineralogisch: obelisk; Tierkunde korm; Pflanzenkunde von Schwämmen: družina; Pflanzenkunde, Agronomie und Gartenbau (olesenela) rastlina; in der Imkerei, von Bäumen: panj; von Granit: gmota; historische Bedeutung, Geschichte Strafe: klada; zum Holzhacken: tnalo

2. Baukunst, Architektur (Stockwerk) nadstropje; (im ersten Stock v prvem nadstropju)

3. (Grundstock) glavnina den Stock zu spüren bekommen občutiti palico; wie ein Stock dastehen stati kot štor; als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte kot bi palico požrl(a); am Stock gehen hoditi s palico; über Stock und Stein čez drn in strn

šìbika ž
1. šiba, palica: djevojka tanka kao šibika
2. palica: šibika od zlata, zlato u -ama
3. zastar. žezlo: kraljevska šibika
4. bot. navadna konopljika
5. bot. šmarna detelja

šȉpka ž mest. na šȉpci
1. palica: zlato u -ama; čarobna šipka
2. nabijalnik

šljȁka ž dial. bergla, palica: hromi ušao na dvjema -ama; starac se oslonio na svoju -u

šljȉvovača ž slivova gorjača, palica

štâp štápa m (srvn. stap -bes) palica: pastirski, prosjački štap; maršalski, mađionički, bilijarski štap; seljaci se otimaju o kmetski štap kmetje se potegujejo za župansko palico, za župansko čast; sin joj je štap za stare dane sin ji je opora v starosti; zaraditi na štapu dobiti z beračenjem; prebiti, prelomiti, slomiti štap nad kim zloraiti palico nad kom; odnijeti gaće na štapu skupiti jo; stavljati štap u točak vtakniti, vtikati palico v kolo; štap u ruke iti na pot, oditi; ići o štapu iti ob palici; dotjerati koga na prosjački štap spraviti koga na beraško palico

toiág -ége n (oporna) palica