Franja

Zadetki iskanja

  • menda

    1. (baje)
    menda je (bolan/odsoten) er soll (krank/ abwesend sein)

    2. (najbrž) wohl

    3. (pač, seveda) wohl, ja

    4.
    menda!/menda ja! (seveda!) was denn sonst!, freilich!

    5.
    menda ja ne! sag bloß nicht!, Nicht doch!
  • móda moda f

    moška (ženska) moda moda masculina (feminina)
    sedanja, trenutna moda la moda actual
    iz mode pasado (ali fuera) de moda
    najnovejša, zadnja moda la última moda, el último grito
    biti iz mode estar pasado de moda
    to je (pač) (zdaj) moda es la moda
    po zadnji modi de última moda
    moda je nositi ... está de moda llevar...
    biti moda, v modi estar de moda, ser (la) moda, estar en boga
    oblačiti se po modi vestir a la moda
    držati se mode, slediti modi seguir la moda
    prinesti v modo poner de (ali en) moda
    priti v modo hacerse moda
    priti iz mode pasar de moda
  • mode1 [mɔd] féminin moda; način, navada, običaj; pluriel modni predmeti, lišp

    à la mode po (najnovejši) modi, móden, v modi
    à la mode de po načinu
    à la mode ancienne staromodno
    à la mode nouvelle, à la dernière mode po novi, zadnji modi
    hors de, passé de mode iz mode, nemoden, staromoden, nemoderen, zastarel
    mode capillaire lasna moda
    mode féminine, masculine ženska, moška moda
    mode du jour trenutna, sedanja moda
    articles masculin pluriel de mode moderno blago, artikli
    bœuf masculin (à la) mode govedina z zelenjavo
    coloris masculin mode modna barva
    journal masculin de modes modni žurnal, list
    lanceur masculin de mode ustvarjalec mode
    magasin masculin de modes trgovina z modnim blagom
    devenir la mode postati moda, priti v modo
    c'est la mode (ainsi) taka je (pač) moda sedaj
    il est de mode de porter ... moda je, da se nosi ...
    lancer la mode lansirati modo
    mettre à la mode spraviti, prinesti v modo
    se mettre à la mode, suivre la mode iti z modo; držati se mode; oblačiti se po modi
    passer de mode priti iz mode
    travailler dans la mode delati v trgovini, v proizvodnji modnih artiklov
    chaque pays a sa mode (proverbe) drugi kraji, drugi običaji
  • monde2 [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

    de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
    (jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
    depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
    le mieux du monde kar najbolje na svetu
    pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
    de par le monde po vsem svetu
    pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
    aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
    aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
    à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
    un monde de množica (česa)
    le grand monde svet bogatašev
    monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
    le monde entier ves, cel svet
    monde primitif prvotni svet
    l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
    l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
    demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
    la fin du monde konec sveta
    le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
    le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
    Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
    vieux comme le monde zelo star
    aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
    avoir du monde imeti goste, obisk
    le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
    courir le monde biti stalno na potovanjih
    disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
    envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
    n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
    depuis que je suis au monde odkar živim
    il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
    ainsi va le monde tako je na svetu
    être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
    (familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
    c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
    faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
    faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
    se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
    mettre au monde spraviti na svet, roditi
    recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
    venir au monde priti na svet, roditi se
    il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
    il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)
  • mošnja samostalnik
    1. (vrečka) ▸ erszény, zacskó
    polna mošnja ▸ teli erszény
    mošnja cekinov ▸ dukátokkal teli erszény
    mošnja denarja ▸ egy zacskó pénz
    mošnja za tobak ▸ dohányzacskó
    seči v mošnjo ▸ erszényébe nyúl
    usnjena mošnja ▸ bőrerszény
    Izpod plašča je potegnil mošnjo z zlatniki in jo vrgel skozi okno. ▸ A köpenye alól előhúzott egy arannyal teli erszényt, és kidobta az ablakon.

    2. (denarna sredstva) ▸ kincstár, pénztárca, erszény
    polna mošnja ▸ teli kincstár, teli kassza
    prazna mošnja ▸ üres kincstár, üres kassza
    Rusija samo igra velesilo, ki pa ima zelo prazno mošnjo. ▸ Oroszország csak megjátssza, hogy nagyhatalom, mert amúgy teljesen üres a kincstára.
    proračunska mošnja ▸ költségvetési kassza, kincstár
    državna mošnja ▸ államkincstár
    razvezati mošnjo ▸ megnyitja az erszényét, belenyúl az erszényébe
    odpreti mošnjo ▸ kinyitja az erszényét, megnyitja az erszényét
    seči v mošnjo ▸ belenyúl az erszényébe, mélyen a pénztárcájába nyúl, mélyen nyúl a zsebébe
    mošnja denarja ▸ pénzzel teli erszény
    Cirkus je pač biznis in otroci najlažje razvežejo mošnje svojih staršev. ▸ A cirkusz olyan showbiznisz, ahol a gyerekek a legkönnyebben nyitják meg a szüleik pénztárcáját.

    3. (del telesa) ▸ herezacskó
    spustiti se v mošnjo ▸ herezacskóba leszáll
    Dimeljski kanal je prehod, skozi katerega se spusti modo v mošnjo. ▸ A lágyékcsatorna az az átjáró, amelyen keresztül a here leszáll a herezacskóba.
    Ko samci spolno dozorijo, se jim mošnja obarva modro zeleno. ▸ Amikor a hímek ivarérettek lesznek, a herezacskójuk kékeszölddé válik.
  • múka (-e) f

    1. (trpljenje, bolečina) pena, dolore, sofferenza; travaglio, tribolo, afflizione; supplizio:
    lajšati muke ranjencev alleviare il dolore ai feriti
    zvijati se od muk contorcersi dal dolore
    prestajati nečloveške muke soffrire le pene dell'inferno
    vsak korak mu je v muko ogni passo provoca (forti) dolori
    hist. dati koga na muke mettere alla tortura
    mitol., pren. Tantalove muke le pene di Tantalo

    2. pren. (neprijetnost, trud) fastidio, guaio; fatica:
    od posestva ni imel koristi, pač pa samo muko dal podere non gli veniva utile ma solo fastidi
    napraviti kaj brez muke fare qcs. senza difficoltà
    dihati z muko respirare a fatica
    prenašati jo ves dan je prava muka sopportarla tutto il giorno è una faticaccia
  • nadomestljiv pridevnik
    1. (pogrešljiv; zamenljiv) ▸ pótolható
    težko nadomestljiv ▸ nehezen pótolható
    zlahka nadomestljiv ▸ könnyen pótolható, könnyedén pótolható
    Ljubezen do dela je postala zlahka nadomestljiva s hipnim uspehom in z denarjem. ▸ A munka szeretete könnyen pótolhatóvá vált a pillanatnyi sikerrel és pénzzel.
    V slovenski ligi je pač tako, da je nadomestljiv prav vsak igralec. ▸ A szlovén ligában az a helyzet, hogy minden egyes játékos pótolható.

    2. (popravljiv; odpravljiv) ▸ helyrehozható, visszaállítható, behozható
    Škoda, ki jo je šolska reforma povzročila poklicnemu izobraževanju, je bila le težko nadomestljiva. ▸ A szakképzésben az iskolai reform okozta kár csak nehezen volt helyrehozható.
    Razlika dveh golov je vsekakor nadomestljiva. ▸ A kétgólos különbség mindenképp behozható.
  • naménjen (-a -o) adj. destinato, diretto:
    ladja, namenjena v Italijo, se je potopila la nave diretta in Italia è affondata
    tako mu je bilo pač namenjeno era questo il suo destino
  • Neid, der, (-/e/s, ohne Plural) zavist; blasser Neid zelena zavist; giftiger Neid črna zavist; das [muß] muss ihm der Neid lassen to mu je pač treba priznati
  • nekoč [ó]

    1. (nekdaj) v preteklosti: einst, seinerzeit, einmal, früher

    2. (pač kdaj) irgendwann, irgendeinmal, einmal

    3. v prihodnosti: einst, einmal
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?
  • nun zdaj, sedaj; fortsetzend: no; pa (nun wirklich nicht pa res ne, schauen wir nun pa poglejmo); nun! no!; nun nun no no; nun mal/einmal pač; nun also torej; nun endlich! no končno!; nun erst zdaj šele; nun gerade sedaj pa nalašč; nun und nimmer nikakor ne; von nun an odslej, poslej
  • obzírnost regardfulness, tactfulness; considerateness; indulgence; toleration; sufferance

    on je tu iz obzírnosti (= ker ga pač tolerirajo) he is here on sufferance
  • odmeri|ti3 [é] (-m) figurativno nicht mehr verübeln, verzeihen (kar je zameril, bo pač odmeril was er verübelt hat, wird er wohl verzeihen müssen)
  • okús gusto m ; sabor m

    brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
    dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
    z okusom oblečen elegante
    oster okus gusto picante
    pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
    vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
    okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
    to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
    imeti okus za tener gusto para (a/c)
    imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
    imeti okus po prismojenem saber a quemado
    izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
    napraviti po svojem okusu hacer su gusto
    priti na okus za tomar gusto a
  • ōlla -ae, f (stlat. aulla, aula; prim. aula1) pisker, lonec: Varr. ap. Non., Ci. ep., Col., Iuv., Hier. idr.; preg.: ipsa olera olla legit Cat. lonec si zbira sam svoje zelje = vsakdo stori (ravna), kakor pač more (zna), olla male fervet Petr. v loncu slabo vre = slabo kaže s stvarjo, zadeva gre napačno, stvar se je začela kaziti.
  • oponašanje samostalnik
    1. (o gibih ali zvokih) ▸ utánzás, mímelés, imitálás
    zabavati z oponašanjem ▸ imitálással szórakoztat
    navdušiti z oponašanjem ▸ imitálással lenyűgöz
    oponašanje zvoka ▸ hangutánzás
    oponašanje glasov ▸ hangok utánzása
    oponašanje živali ▸ állatok mímelése
    oponašanje gibanja ▸ mozgás utánzása
    sposobnost oponašanja ▸ utánzás képessége
    Srake imajo izvrstne sposobnosti oponašanja vsakovrstnih glasov. ▸ A szarkák kiválóan tudnak mindenféle hangot utánozni.
    Svoj zadetek je proslavil z oponašanjem igralca golfa. ▸ A találatomat egy golfjátékos utánzásával ünnepeltem meg.
    Občinstvo je bilo navdušeno nad njegovimi izvedbami raznovrstnih uspešnic in oponašanjem domačih ter tujih zvezdnikov. ▸ A közönséget lenyűgözte a különböző slágerek feldolgozásaival és a hazai, valamint a külföldi sztárok imitálásával.

    2. (prevzemanje navad) ▸ utánzás, imitálás, mímelés, másolás
    Lepše prihodnosti pač ni mogoče iskati z vztrajnim oponašanjem preteklosti. ▸ A szebb jövőt nem kereshetjük a múlt kitartó másolásával.
  • paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

    I. impers.

    1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

    2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen.

    II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.
  • parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

    la parte de atrás hrbtna stran
    parte integrante sestavina
    parte del león levji delež
    (la) tercera parte tretjina
    a parte zase; vstran
    a alguna parte nekam, kamor koli
    ¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
    a esta parte tu, semkaj
    de poco tiempo a esta parte od nedavna
    a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
    ¿a qué parte? kam?
    de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
    de mi parte z moje strani
    muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
    ¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
    de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
    de una parte a otra sem in tja
    de otra parte od drugod
    de la otra parte onstran
    de parte de(l) padre z očetove strani
    en parte deloma
    en parte alguna, en alguna parte nekje
    no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
    en cualquier parte kjer koli
    en gran parte znatno
    en ninguna parte nikjer
    en otra parte drugje
    en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
    en parte... en parte... deloma ... deloma
    por parte deloma
    parte por parte natančno, obširno
    por la parte de kar se tiče
    por esta parte v tem pogledu
    por mi parte kar se mene tiče
    por otra parte na drugi strani, nasprotno
    por una parte na eni strani; pač, sicer
    echar a mala parte zameriti
    formar parte de pripadati, spadati k
    estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
    hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
    llevar la mejor parte najbolje odrezati
    no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
    ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
    no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
    tener parte en deležen biti
    lo tengo de mi parte on je na moji strani
    tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
    tomar en mala parte zameriti
    partes pl nadarjenost, sposobnost
    los cinco partes del mundo pet delov sveta
    las partes de la oración besedne vrste
    partes pudendas, partes (genitales) spolovila
    a partes deloma
    a todas partes na vse strani
    de todas partes od vseh strani
    en todas partes povsod
    hacer las partes (raz)deliti
    hacer las partes de zastopati koga
    por partes po točkah, po vrsti
    en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
    por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim
  • parum (iz *parvom, tj. parvum, star. n. adj. parvus), komp. se nadomešča z minus, superl. z minimē

    I. parum

    1. subst. premalo, ne (za)dosti, ne dovolj: magis offendit nimium quam parum Ci.; z gen.: Q., Plin. iun., Eutr. idr., parum in eo esse animi, parum roboris Ci., satis eloquentiae, sapientiae parum S., non qui parum habet, sed qui plus cupit, pauper est Sen. ph.; id parum facio (prim. parvī facio) S. to štejem za premalo pomembno (preneznatno), za to se (prav) nič ne menim, parum est Ci. premalo je, ni zadosti, ni dovolj, ne zadostuje; z inf.: non nocuisse p. est O., illis … p. est inpune male fecisse S.; z ACI: L., Plin., p. est me hoc meminisse Ci.; s quod: Ter., parumne est, quod homines fefellisti? Ci.; z ut: Plin. iun.; tako tudi parum habere (naspr. satis habere) z inf. = ne zadovoljiti (ne zadovoljevati) se, ne biti zadovoljen s tem, da … : L., Vell., parum habuere haec facinora suscipere S.

    2. adv. premalo, zelo malo, ne posebej, ne prav, ne ravno, ne dovolj, ne (za)dosti, nič kaj, ne zelo: Ter., Q., Auct. b. Afr. idr., p. diligenter C., parum diu vixit Ci., p. attenditis Ci., testimonia p. magna Ci., malim videri nimis timidus quam parum prudens Ci., non parum (= zadosti, dokaj) liberaliter N., haud p. audax inceptum L. precej drzno, homo non p. sciens Auct. b. Hisp. ne slabo (= dobro) poučen.

    II. minus

    1. subst. nekaj manjšega, manj: consul m. est quam privatus Ci., haud m. ac iussi faciunt V. nič manjšega = tisto, kar jim je bilo ukazano; z gen: m. dubitationis C., non minus auctoritatis inerat in oratione quam facultatis C., m. militum periit L.; kot kolekt. s skladom κατὰ σύνεσιν: minus ceciderunt (sc. quam) duo milia L.; kot obj. pri trans. glag.: m. posse, minus valere Ci. manj premoči, manj (z)moči (prim. multum, minimum valēre); v takem skladu tudi v pomenu premalo (nav. v zvezi s plus, ki takrat = preveč): m. dicere Ci., plus minusve faxit Ter. Iz te rabe se je razvila

    2. adv.
    a) manj: plus minus Hirt. več (bolj) ali manj, približno, blizu, minus minusque Ter., L. ali minus atque minus V. ali minus ac minus Plin. čedalje (vedno) manj (in manj), nihil minus Ter., Ci. nič manj, najmanj, nikakor ne, celo ne; litota: non minus Ci., L. ali haud minus L. ne manj = prav tako (toliko), neque minus N. in ne manj = in prav tako (toliko); v litoti s quam, atque (ac) Ci., V. idr., nihil m. quam L. vse drugo več (bolj) kot, najmanj, m. clarum putat Ci., m. dolendum fuit re non perfectā Ci., m. XXX diebus Ci., N. v manj kot 30 dneh; pri adj. in adv. se uporablja za opisno stopnjevanje, npr. credibile, minus credibile, minime credibile, saepe, minus saepe, minime saepe; z abl. comparationis: nemo fuit illo minus emax N.; z abl. mensurae: multo minus Ci. mnogo, precej manj, paulo minus nekaj, nekoliko manj: Ci. ali (= gr. ὀλίγου δεῖν) skoraj: Plin. iun., minimo minus Ap. za las, skoraj, quanto minus quam … Plin. iun. skoraj prav toliko, nihilo minus Pl., C., Ci., N. (za) nič manj, niti za las manj (gl. nihilum), eo minus Ci. tem manj, quo minus Ci. čim manj; toda: quo minus dixi de te, quam volui Pl. česar ti nisem dovolj živo priporočil, quo tu minus scis aerumnas meas Ter. česar še ne veš dovolj o moji nesreči; tako tudi: bis sex ceciderunt, me minus uno O. razen mene, z izjemo mene samega.
    b) evfem. nam. nikalnice: manj, ne posebno, ne ravno ne prav, ne tako zelo, ne (za)dosti, ne dovolj, nič kaj, ne: minus diligenter N., m. multi Ci., intellexi m. Ter., res m. prospere gerere N. ne dovolj srečno, parentibus m. est probatus N. starši niso bili nič kaj zadovoljni z njim, m. infesta quam … L. Od tod

    1. quominus (quo minus) = ne: neque recusavit, quominus poenam subiret N., quid obstat, quominus sit beatus? Ci.

    2. si minus če ne, sin minus če pa ne, v nasprotnem primeru (pa), sicer (pa): quae potestas si mihi saepius fiet, utar; si minus, me reservabo Ci., si assecutus sum gaudeo; sin minus, hoc me tamen consolor Ci.

    III. minimē, stlat. minumē

    1. najmanj (adv.): quod ad te minime omnium pertinebat Ci., cum minime videbamur, maxime philosophabamur Ci., quod minime apparet et valet plurimum Ci., quam m. multa N. kar najmanj mogoče, m. arduus … ascensus C.; occ. prav malo, zelo (kaj) malo: minime mirandum est N.

    2. evfem. nikakor ne, celo ne: homo m. ambitiosus Ci., m. vafer, m. malus Ci., qui minime falli potest Ci., res erat m. obscura Ci., m. omnes Ci.; v odgovorih: haec non credis? minime vero Ci. ne!, m. hercle vero Pl., m. gentium Pl. pač ne, za živo glavo ne, za boga ne.