Franja

Zadetki iskanja

  • coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

    à coups de s pomočjo, s
    à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
    à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
    à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
    un autre coup drugič, drugikrat
    au coup de midi točno opoldne
    après coup pozneje, (ko je že) prepozno
    du coup na to, zaradi tega, zato
    de même coup obenem, istočasno, hkrati
    par à-coups sunkoma
    pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
    sans coup férir brez (vsakega) boja
    sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
    coup sur coup nepretrgano
    sur le coup takoj
    tout à coup nenadoma
    (tout) d'un coup naenkrat
    coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
    coup d'air prehlad
    coup bas globok udarec (pri boksanju)
    coups pluriel de bâtons batine
    coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
    coup bleu modrica (na telesu)
    coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
    coup au but polni zadetek
    coup de chance srečen slučaj
    coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
    coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
    coup de dent ugriz
    coup de désespoir obupanost
    coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
    coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
    coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
    coup d'eau vdor vode
    coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
    coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
    coup d'essai prvi, poskusni strel
    coup d'Etat državni prevrat
    coup de feu strel
    coup de fil (familier) telefoniranje
    coup de force nasilen prevrat, puč
    coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
    coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
    coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
    coup franc (sport) prosti strel
    coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
    coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
    coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
    coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
    coup de maître mojstrska poteza
    coup de mer butanje valov
    coup monté skriven dogovor
    coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
    coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
    coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
    coup de pied brca
    coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
    coup de pierre lučaj kamna
    coup de pinceau poteza s čopičem
    coup de poing udarec s pestjo
    faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
    coup de pouce majhna, skromna pomoč
    coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
    coup de sifflet žvižg
    coup de soleil sončarica
    coup de sonde poskus na slepo
    coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
    coup du sort udarec usode
    coup de téléphone telefoniranje, telefonada
    coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
    coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
    coup de torchon (figuré) pretep, metež
    coup de vent piš, sunek vetra
    cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
    échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
    un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
    donner un coup à quelqu'un pretresti koga
    donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
    avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
    donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
    donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
    donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
    donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
    être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
    être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
    faire les quatre cents coups razuzdano živeti
    faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
    jeter un coup d'œil malo pogledati
    monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
    manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
    porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
    en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
    prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
    mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
    en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
    j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
    réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
    tenir le coup vzdržati, vztrajati
    valoir le coup biti vreden truda
    en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se
  • cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

    à cul na koncu (brez sredstev)
    quel cul! kakšen bedak!
    ce qu'il est cul! kako je bedast!
    (populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
    coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
    (populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
    en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
    l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
    j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
    baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
    botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
    enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
    faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
    péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
    renverser cul par-dessus tête prekucniti
    c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
    tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
    tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel
  • avv.

    1. tam; tja:
    ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
    vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
    siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

    2. (podkrepitev) tam:
    lì muoviti! ti tam, zgani se!

    3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
    e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
    ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
    essere lì lì per pripravljati se na kaj
    essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

    4.
    di lì, da lì odtod
    giù di lì približno, okoli

    5.
    per lì ondod
    lì per lì sprva:
    lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel
  • mico moški spol dolgorepa opica; živ, nevzgojen otrok; prskav kozel

    dar mico (a) oslepariti, za nos potegniti
    quedarse hecho un mico biti osramočen, biti osupel, osupniti
  • obráz cara f , faz f ; rostro m

    nedolžen obraz aire m de inocencia
    bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
    obraz kot paradižnik cara de tomate
    človeški obraz cara humana
    žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
    zločinski obraz cara patibularia
    naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
    to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
    nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
    napraviti strog obraz poner gesto adusto
    napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
    napraviti jezen obraz poner cara de perro
    napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
    napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
    delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
    napraviti osupel obraz quedar asombrado
    to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
    napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
    imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
    sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
    pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
    poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
    kri mu je stopila v obraz se puso colorado
    pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
    reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
    smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
    udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
    zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara
  • per-cutiō -ere -cussī -cussum (per in quatere)

    1. z udarci (udarjanjem) silno stres(a)ti, pretres(a)ti, udariti (udarjati), tepsti, biti, suniti (suvati), vreči (metati), ustreliti, streljati, zade(va)ti: Sen. ph., Pr., Suet., Sil. idr., muros arietum pulsu Cu. močno pretres(a)ti, percutimur verbere virgae O., percussus virgā (sc. Circes) V. udarjen s šibo, aër pennis (od frfotajočih peruti) percussus O., percutere pennas O. mahati s perutmi, močno prhutati, faces Pr. vihteti, lyram O. udarjati na (igrati) liro, nervos dextrā Q. ubirati strune, puppis Noto percussa O. ali litora fluctu percussa V. stresan, tepen, bičan, terram pede p. Ci. z nogo biti (butniti, butati) ob tla, tudi samo: pede p. Ambr., pede ter percusso H., forem virgā L. ali ianuam manu Tib. (po)trkati na vrata, Aesculapius fulmine percussus Ci. zadet, turres ali res de caelo (od strele) percussae Ci., tellurem tridenti p. V. suniti (dregniti) zemljo s trizobom, percussus colapho ali colaphis Sen. ph. oklofutan, percutere aliquem palpo Pl. dobrikati se komu; o žalujočih: sua pectora nymphae percussere O. so se tolkle na prsi; z gr. acc.: percussae matres pectora V. prežalostne matere, bijoče (trkajoče) se na prsi, bracchium (na podlaktu) percussus Auct. b. Afr., soror palmis percussa lacertos V.; pren.: color percussus luce refulget Lucr. zadeta od svetlobe (= na katero je padla svetloba), auriculae voce percussae Pr.

    2. occ.
    a) predreti, prebosti: pectus L., gladio latus Cu., venam Sen. ph. kri (s)pustiti ((s)puščati), navis rostro percussa N., sparo percussus concidit N., fossam Plin. iun., Front. izkopa(va)ti.
    b) raniti: Pr., Ap. h. idr., caput gladio Hirt., Alexandrum quidam e muro sagittā percussit Cu., a serpente ac scorpione percussi Plin. ugriznjeni, pičeni.
    c) ubiti, usmrtiti: Auct. b. Hisp., Suet. idr., quo percusso atque exanimato Ci., non quaero, quis percusserit Ci., feras O. ustreliti (streljati), se L. epit. prebosti, zabosti se; pogosto (kot t.t.) securi percutere Ci., L. idr. obglaviti, vzeti glavo (življenje).
    d) kot finančni t.t. kovati: nummum Suet.; pren.: omnia facta dictaque tua … unā formā percussa sint Sen. ph. naj so enega kova, iz ene zlitine, vocabula Graeca Latinā monetā Ap.
    e) kot tkalski t.t. snujoč votek tkati: lacernae male percussae textoris pectine Iuv. slabo pretkane, debelo tkane.
    f) kot držpr. t.t. z zakolom darilnega živinčeta skleniti (sklepati) z(a)vezo: foedus Auct. b. Alx.

    3. metaf.
    a) zadeti, pogodíti: non percussit locum Ci. ni zadel, zgrešil je.
    b) prevariti, ukaniti: aliquem Pl., Ci., se flore Libyco (= vino Mareotico) Pl. opiti se, upijaniti se.
    c) zade(va)ti, pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), ganiti, v srce seči (segati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, narediti (delati), pustiti (puščati) vtis, presenetiti (presenečati), osupiti (osupljati): percussit ilico animum Ter., hinc amnis, hinc hostis pectora pavore percusserant Cu., percussus litteris Ci. osupel, laetitiā metuque percussus V., amore gravi H., hac sum suspicione percussus Ci. ta sum me je obšel, me Lacedaemon percussit H. meni se je Lakedajmon prikupil, percussā mente V. globoko v srce ganjena; z gr. acc.: percussus mentem formidine V. s prestrašeno dušo, prestrašenega srca; occ. raniti koga, raniti komu srce, zbosti v srce (v živo), užaliti, užalostiti: percussisti me de oratione prolatā Ci., percussus vulnere fortunae, calamitate Ci.

    Opomba: Sinkop. pf. percusti = percussisti: H.
  • sorpresa ženski spol presenečenje, začudenje, osuplost, prepalost; napad

    coger de sorpresa presenetiti, napasti
    experimentar viva sorpresa zelo osupel biti
    eso me toma (ali coge) de sorpresa to me preseneča
  • stupeur [stüpœr] féminin odrevenelost, otrplost, omamljenost; začudenje, osuplost

    frappé de stupeur osupel, zaprepaden
    il est resté muet de stupeur à l'annonce de cette mauvaise nouvelle onemel je od osuplosti ob sporočilu te slabe novice
  • surprise1 [səpráiz]

    1. samostalnik
    presenečenje; začudenje, osuplost (at ob, nad)
    ogorčenje
    vojska nepričakovan napad

    by surprise nepričakovano, nenadoma
    full of surprise (zelo) presenečen
    to my surprise na moje začudenje
    taken by surprise osupel, presenečen
    what a surprise! kakšno presenečenje!
    to cause great surprise povzročiti veliko presenečenje
    to give a child a surprise napraviti otroku presenečenje
    to stare in surprise strmeti, debelo gledati od začudenja
    to take s.o. by surprise presenetiti koga
    to take a town by surprise vojska zavzeti mesto z nepričakovanim napadom

    2. pridevnik
    presenetljiv, nepričakovan

    a surprise visit nepričakovan (nenajavljen) obisk
    surprise packet nepričakovan paket
  • syncopé, e [sɛ̃kɔpe] adjectif, musique sinkopiran; zelo poudarjen

    rythme masculin syncopé du jazz zelo sinkopirani ritem jazza
    (familier) je suis syncopé osupel, zelo presenečen sem
  • tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

    à la tête na čelu
    à tête reposée premišljeno
    de tête na pamet; iz glave
    de la tête aux pieds od glave do nog
    en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
    en tête de la liste na začetku seznama
    (en) tête à tête med štirimi očmi
    être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
    la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
    la tête basse s povešeno glavo, slepo
    la tête haute z glavo pokonci, ponosno
    par tête na glavo, na osebo
    tête à droite! glej desno!
    autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
    article masculin de tête uvodnik
    coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
    forte tête samovoljen človek
    histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
    homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
    mal masculin de tête glavobol
    mauvaise tête rogovilež
    voix féminin de tête oster, rezek glas
    tête atomique atomska glava (pri raketi)
    tête baissée s povešeno glavo, slepo
    tête folle prenapetež
    tête légère lahkomiselnež
    tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
    tête de linotte lahkomiseln človek
    tête du lit vzglavje pri postelji
    têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
    tête de mort mrtvaška glava
    tête de pont (militaire) mostišče
    avoir une petite tête biti malo inteligenten
    avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
    c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
    avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
    avoir la tête froide biti miren
    avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
    avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
    avoir mal à la tête imeti glavobol
    avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
    je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
    avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
    avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
    n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
    avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
    avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
    avoir la tête lourde imeti težko glavo
    en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
    se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
    donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
    donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
    être tête nue biti razoglav
    être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
    faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
    il est tête en l'air on je lahkomiseln
    faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
    faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
    n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
    je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
    se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
    c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
    jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
    laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
    mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
    mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
    se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
    se mettre dans la tête v glavo si vbiti
    se mettre martel en tête delati si skrbi
    monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
    se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
    perdre la tête izgubiti glavo
    piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
    prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
    risquer sa tête tvegati glavo, življenje
    rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
    vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
    je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
    tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
    la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
    (faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
    il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je
  • tomber1 [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

    tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
    il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
    il tombe à seaux lije kot iz škafa
    sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
    sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
    la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
    les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
    tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
    avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
    faire tomber podreti na tla, prevrniti
    faire tomber les difficultés odstraniti težave
    faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
    laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
    faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
    tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
    tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
    tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
    tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
    tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
    tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
    cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
    tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
    tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
    tomber en démence zblazneti
    tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
    tomber en disgrâce priti v nemilost
    tomber en faute pogrešiti
    tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
    tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
    tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
    tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
    tomber juste o pravem času, ravno prav priti
    tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
    tomber malade zboleti
    tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
    tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
    tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
    tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
    tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
    tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
    ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
    tomber à la renverse pasti vznak
    tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
    cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
    tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
    tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
    tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
    tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
    cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke
  • víspera ženski spol predvečer (praznika); figurativno znanilec

    la víspera prejšnji dan
    vísperas pl večernice
    en vísperas de (fig) tik pred
    en vísperas de la boda malo pred poroko
    estar en vísperas de nameravati
    como tonto en vísperas (fig) osupel
    la cosecha en vísperas bližnja žetev
  • zaprepaden (-a, -o) (osupel) entgeistert, bestürzt, verdutzt
  • zaprepaščen (-a, -o) (osupel) entgeistert, bestürzt
  • zbegan [é] (-a, -o) ratlos, konfus; (osupel) perplex; tudi prestrašen: fassungslos
  • ἀπόπληκτος 2 (ἀπο-πλήσσω) od kapi zadet, omamljen, prepaden, osupel, brezumen.
  • ἐκ-πλήσσω, at. -ττω ἐκ-πλήγνῡμι [aor. pass. ἐξεπλάγην, ep. ἐκπλήγην, 3. pl. ep. ἔκπληγεν (pogosto v tmezi)] 1. act. a) izbijem, prepodim, izženem, prekinem, motim; b) prestrašim, presenetim, omamim, preplašim, zbegam. 2. pass. prestrašim se, osupnem, (za)čudim se, zmedem se, zmoti, zbega me kaj, φρένας onesvestim se, ἐκπλαγείς osupel, prestrašen.
  • ἐμβρόντητος 2 1. od strele zadet, omamljen, ostrmel, osupel, ἐμβρόντητον ποιῶ z viharjem preplašim. 2. zmešan, slaboumen.
  • ἔμπληκτος 2 (ἐμ-πλήσσω) 1. zbegan, presenečen, pobit, osupel. 2. nepremišljen, nespameten, omahljiv, nestanoviten. – adv. -πλήκτως, τὸ ἐμπλήκτως ὀξύ brezumna naglica.