Franja

Zadetki iskanja

  • štúliti (-im)

    A) imperf. (dodajati, pristavljati) aggiungere, mettere, ficcare

    B) štúliti se (-im se) imperf. refl. introdursi, infiltrarsi, insinuarsi, accodarsi:
    kar naprej se štuli v našo družbo cerca sempre di intrufolarsi nella nostra compagnia
    štuliti se komu za razsodnika voler per forza fare da arbitro
    štuliti se okrog žensk correre dietro alle donne, alle gonnelle, fare il cascamorto
  • takó

    A) adv.

    1. così; tanto:
    poglej, tako se obrni guarda, voltati così
    delal je dosti, počival malo, tako je dolgo živel ha lavorato molto, riposato poco e così è vissuto a lungo
    bolezen se pojavi nenadoma, tako tudi izgine la malattia si manifesta improvvisamente e così scompare
    ni tako neumen, kot se dela non è così stupido come vorrebbe apparire
    tako mlada je in lepa è così giovane e bella

    2. (izraža nedoločen način) così; (razmeroma slabo) così così:
    našel ga je tako, po naključju lo trovò così, per caso
    kakšna je bila letina? Taka, ne najboljša com'è stato il raccolto? Così così

    3. tako ..., tako ali tako (poudarja dejstvo, ki utemeljuje sklep) tanto:
    ne potrebuješ dežnika, ker dež tako ponehuje non hai bisogno dell'ombrello, tanto sta smettendo di piovere
    ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš non ti spiegherò, tanto lo sai da solo; tanto lo sanno tutti che...

    4. že tako (poudarja znano dejstvo) altrimenti, peraltro; già:
    že tako majhno plačo so mu še zmanjšali la paga, già bassa, gliela ridussero ancora di più

    5. (poudarja približnost) così, verso, su, circa:
    bilo je tako okoli polnoči sarà stato verso la mezzanotte
    tako okrog šestdeset let ima sarà sulla sessantina

    6. tako in tako, tako pa tako (za izražanje načina, ki se noče ali ne more imenovati) così e così; questo e quello:
    ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res la gente dice questo e quello, ma non si sa cosa sia vero

    7. tako imenovan cosiddetto:
    ravnati se po tako imenovanih pravilih igre comportarsi secondo le cosiddette regole del gioco

    8. in tako dalje, in tako naprej eccetera, e così via, e via dicendo;
    prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje vende uva, pesche, verdura eccetera

    9. tako tudi, prav tako e così pure, come pure:
    porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik la porcellana è un'invenzione cinese e così pure la polvere da sparo

    10. (v povedni rabi izraža stanje znano iz sobesedila) questo, ○, così:
    to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati le cose stanno così: se vuoi mangiare, devi pagare
    kako je z očetom? Tako come sta papà? Così (così)

    11. (izraža ustreznost povedanega) così:
    pravi, da jo obožuje, a ni tako dice di adorarla ma non è così
    če je tako, kot pravite, vas bomo podprli se le cose stanno (così) come dite, avrete il nostro appoggio
    (za podkrepitev trditve) tako bo, pa amen sarà così, punto e basta

    12. kar tako (za izražanje, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    jokala je kar tako piangeva così
    knjigo mi je dal kar tako mi ha dato il libro così, gratis

    13. pog. (za izražanje nespremenjenega stanja) così

    14. (brez ustreznih pozitivnih lastnosti) così, ○:
    te stvari niso kar tako queste non sono cose così (semplici)
    njegov nasvet ni kar tako il suo consiglio non è da ignorare, è buono
    mož ni kar tako non è uno qualsiasi, è una persona importante
    srednja šola ni kar tako la scuola media non è una bagatella, è un osso duro

    15. (v medmetni rabi izraža opozorilo, podkrepitev odločitve, trditve) be', allora, dunque, ecco:
    Tako. Pred nami je rojstna hiša našega največjega pesnika Ecco. La casa che abbiamo davanti è la casa natale del nostro massimo poeta

    16. (v medmetni rabi za izražanje začudenja, nejevolje, zadovoljstva) ah sì, dunque, ecco:
    torej tako, vi posedate, mi pa delamo ah sì! Voi ve ne state con le mani in panciolle, mentre noi dobbiamo sfacchinare
    tako, pa smo prišli ecco, siamo arrivati!

    B) takó konj.

    1. tako ... kot, tako ... kakor sia... che, tanto... che, così... come, come... così:
    s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki il film ha avuto successo sia di pubblico che di critica
    tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost come gli animali, così anche certe persone avvertono il pericolo

    2. tako kot, tako kakor (così) come:
    držal se je ravno, tako kot drugi se ne stava diritto,(così) come gli altri
    jedla je malo, tako kot je bila navajena mangiava poco, come era sua abitudine

    3. tako da (za uvajanje načinovnega stavka) così che, per cui, sicché, dimodoché:
    delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov l'incidenza dell'export è in aumento per cui ammonta già al 10%

    4. (v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) (e) così, (e) perciò:
    ni pazil na ulice, tako se je zgubil non fece attenzione alle vie e così si perse

    5. tako pa (za izražanje nasprotja s povedanim) (così) invece, così, tanto... che; ○:
    če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more se fosse sano, potrebbe lavorare, così invece non può
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ukvarjal se je z vprašanji mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in poljedelstvu si diede a studiare i problemi di come applicare la microbiologia nei vari settori: medicina, industria, agricoltura
    iron. tako ne bo šlo così non va
    ne morem ga pustiti tako non posso lasciarlo così
    tako mi je prišlo, pa sem ga udaril non so cosa m'abbia preso e gli ho menato un pugno
    to se samo tako reče è soltanto un modo di dire
    ti so, da tako rečem, prišli kot naročeni sono venuti, per così dire, proprio a proposito
    če se tako vzame, mu ni nič hudega tutto sommato, non se la cava poi tanto male
    denarja tako rekoč ni več i soldi sono, per così dire, spariti
    to boš plačal tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro
    pridem tako gotovo, kot tu stojim vengo di sicuro
    zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere (tako mi Bog pomagaj) è successo come ho detto, lo giuro! (vivaddio!)
    pog. plača je bolj tako la paga è piuttosto bassa
    pog. hiša je bolj tako la casa è piuttosto malandata
    pog. videti je malo tako è un po', è piuttosto strambo
    PREGOVORI:
    kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme
    kakor dobljeno, tako zgubljeno il denaro guadagnato facilmente, facilmente si spende
    kakor ti meni, tako jaz tebi quel ch'è fatto è reso
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • túliti (-im) imperf.

    1. ululare, urlare:
    sirene tulijo le sirene ululano

    2. urlare, gridare:
    tuliti od jeze urlare dalla rabbia

    3. pren. ululare, mugolare:
    burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
    PREGOVORI:
    kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare
  • uho1 [ó] srednji spol (ušésa …)

    1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
    medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
    medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
    vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
    zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
    štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
    medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
    zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
    komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
    ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

    2. figurativno uho:
    na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
    nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
    nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
    povedati na uho ins Ohr sagen
    ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
    pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
    imeti v ušesu im Ohr haben
    zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
    te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

    3. figurativno ušesa:
    sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
    ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
    govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
    ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
    imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
    mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
    napeti ušesa die Ohren spitzen
    napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
    našpičiti ušesa lange Ohren machen
    nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
    odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
    parati ušesa gellen
    zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

    do ušes bis über die Ohren
    biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
    zardeti do ušes rote Ohren bekommen
    na ušesa:
    naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
    prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
    priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
    vleči na ušesa lange Ohren haben
    na ušesih:
    sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

    okrog ušes um die Ohren
    dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
    primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

    v ušesih in den Ohren, im Ohr
    zveneti v ušesih in den Ohren schallen
    imeti v ušesih im Ohr haben

    z ušesi mit den Ohren
    naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
    z zašiljenimi ušesi spitzohrig

    prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
    užitek za ušesa der Ohrenschmaus

    za ušesi hinter den Ohren
    biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
    praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
    imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben
  • uhó (ušésa) n

    1. orecchio, orecchia:
    na levo uho slabo sliši dall'orecchio sinistro ci sente male
    biti gluh, naglušen na obe ušesi essere sordo, duro d'orecchi
    pren. napeti ušesa essere tutto orecchi
    šepetati, vpiti na uho sussurrare, gridare all'orecchio
    pren. piskanje je paralo, šlo skozi ušesa i fischi straziavano le orecchie
    pren. zvoniti, šumeti v ušesih sentir fischiare gli orecchi
    pren. odpreti ušesa aprire, tendere le orecchie
    pren. vleči na ušesa orecchiare
    na lastna ušesa slišati sentire di persona, con le proprie orecchie
    ne moči verjeti svojim ušesom non poter credere alle proprie orecchie
    pren. poslušati z enim ušesom, s pol ušesa ascoltare distrattamente
    za uho prijetna glasba musica piacevole all'orecchio, orecchiabile

    2. (oseba glede na sposobnost poslušanja) orecchio, orecchia:
    uho glasbenika orecchio di, da musicista
    pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, na ušesa stava attento che la cosa non giungesse alle orecchie di qcn., che qcn. non venisse a saperlo
    govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi, ai muri
    naleteti na gluha ušesa incontrare uno che non sente ragione

    3. orecchio, orecchia; padiglione auricolare:
    oslovska, zajčja ušesa orecchie d'asino, di coniglio
    zardeti do ušes arrossire fino alla radice dei capelli

    4. (podoben del kake priprave):
    šivankino uho cruna dell'ago
    uho motike, škarij occhio della zappa, anello delle forbici

    5. orecchia (del libro, del quaderno)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama ušesa so ga bila era tutto orecchi
    pren. tukaj imajo stene ušesa qui anche i muri hano orecchie
    pren. mašiti si, zatiskati si ušesa pred resnico non voler sentir ragione
    pren. naviti komu ušesa tirare le orecchie a qcn.
    pren. polniti ušesa s čim riempire le orecchie di qcs., frastornare le orecchie con qcs.
    pren. prevod, ki žali moja ušesa una pessima traduzione
    pog. dati eno okrog ušes, za uho dare uno scapaccione a qcn.
    pren. vse mu nosi na ušesa gli spiffera tutto
    pren. povedati kaj komu na uho confidare qcs. a qcn.
    pren. priti komu na uho venire a sapere
    pren. kaj si zapisati za uho ricordare bene qcs.
    biti na neko uho gluh non sentirci da un orecchio
    pren. sedeti na ušesih ascoltare distrattamente
    pog. biti še moker, zelen za ušesi esser ancora giovane, inesperto, un pivello
    pren. imeti kosmata ušesa avere le orecchie foderate di prosciutto
    pren. imeti polna ušesa česa avere le tasche piene di qcs.
    med. izpirati ušesa fare il lavaggio, la lavanda delle orecchie
    bot. mačje uho ofride (Ophrys)
    bot. medvedje uho uva ursina (Arctostaphylos uva ursi)
    zool. morsko uho orecchia marina, aliotide (Haliotis tuberculata)
    anat. notranje, srednje, zunanje uho orecchio interno, medio, esterno
    med. vnetje srednjega ušesa otite
    bot. zajčje uho (prerast) bupleuro (Bupleurum)
  • vótel (-tla -o) adj.

    1. cavo, vuoto, incavato:
    rastlina z votlim steblom pianta con fusto cavo

    2. profondo, cavernoso:
    votel glas voce cavernosa

    3. pren. vuoto vacuo

    4. pren. infondato, indeterminato:
    votel strah una paura infondata
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gledati z votlimi očmi guardare con occhi vuoti
    votle mere misure di capacità
    bot. votli petelinček coridale (Corydalis cava)
    grad. votli tlakovec tavella
    votli zidak forato; pignatta
    votlo steklo vetro soffiato
    PREGOVORI:
    strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni la paura è fatta di niente
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vrèl (vréla -o) adj. bollente:
    kuhati v vreli vodi cuocere in acqua bollente
    pren. hoditi kakor mačka okrog vrele kaše menare il can per l'aia, andare come gatti attorno a un piatto di orzo bollente
  • vrtenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Drehen, die Rotation, die Drehung (v desno Rechtsdrehung, v levo Linksdrehung, vzvratno Rückwärtsdrehung); (obrat) die Umdrehung, die Drehbewegung, der Dreh
    tehnika vrtenje okrog prečne osi das Nicken
    vrtenje zemlje die Erdumdrehung, Erddrehung
    vrtenje z zrcaljenjem matematika die Drehspiegelung
    vrtenje krožnika das Tellerdrehen
    os vrtenja die Umdrehungsachse
    smer vrtenja die Laufrichtung, der Drehsinn
    točka vrtenja die Drehschwelle
    vrtenje perihelija astronomija die Periheldrehung
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vrtéti girar ; (ploščo) (hacer) girar ; (ročico) dar vueltas a ; (film) rodar

    vrteti se girar; rodar
    vrteti se v krogu girar en torno
    vrteti se okrog dar vueltas alrededor de
    vrteti se okoli (osi) girar sobre; (okoli središča) girar alrededor de (ali en torno a)
    v glavi se mi vrti tengo vértigos
    rado se mi vrti v glavi padezco vértigos
  • vŕv (-í) f

    1. corda, fune, spago; cavo:
    prerezati, razplesti vrv tagliare, snodare la corda
    zvezati z vrvjo legare, assicurare con una corda
    odvezati vrv sciogliere, slegare la corda
    jeklena, konopljena vrv, vrv iz najlona corda di acciaio, di canapa, di nylon
    plezalna vrv corda da roccia, da montagna
    plesalec po vrvi funambolo

    2. bot. (vitica; steblo) viticcio; gambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zadrgniti si vrv okrog vratu mettersi la corda al collo, mettersi nei pasticci
    navt. jadrovodna vrv scotta
    teh. nosilna, vlečna vrv (pri žičnici) cavo portante e traente (della funivia)
    navt. pritezna, privezna vrv cavo di manovra, ormeggio
    alp. pritrjena vrv cavo fisso
    navt. vrvi cordame
    PREGOVORI:
    kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
    zdravje po niti gor, po vrvi dol il male viene a carrate e va via a once
  • začŕtati (-am) | začrtávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. tracciare, abbozzare; segnare (con linee):
    začrtati mejo med zemljiščema tracciare, segnare il confine tra due fondi

    2. pren. segnare, solcare, scavare:
    obup mu je začrtal brazdo okoli ust la disperazione aveva scavato un solco attorno alla bocca

    3. gozd.
    začrtati drevo incidere la corteccia (per farne colare la resina)

    B) začŕtati se (-am se) | začrtávati se (-am se) perf., imperf. refl. disegnarsi, delinearsi, abbozzarsi; mostrarsi, comparire:
    v daljavi so se začrtale gore lotano si disegnavano le montagne
    okrog ust se je začrtal grenek nasmeh attorno alla bocca comparve, si disegnò un sorriso amaro
  • zapéstje (-a) n anat. polso, carpo:
    verižica okrog zapestja una catenella al polso
  • zavíjati (-am) | zavíti (-víjem)

    A) imperf., perf.

    1. girare, svoltare:
    zavijati okrog vogala scantonare, svoltare dietro l'angolo
    pren. zavijati pogovor drugam cambiare discorso

    2. arricciare; torcere; girare, camuffare:
    zavijati komu roko torcere il braccio a qcn.
    zavijati oči strabuzzare, stralunare gli occhi
    zavijati z očmi od jeze stravolgere gli occhi dalla rabbia

    3. incartare, impacchettare; avvolgere, avvoltolare; fasciare, bendare:
    zavijati darilo incartare il regalo
    zavijati otroka v odejo avvolgere il bambino nella coperta
    zavijati rano s povojem fasciare la ferita con una benda, bendare la ferita

    4. ululare, urlare:
    pes je zavijal v noč il cane ululava nella notte

    5. pren. piangere, lamentarsi

    6. pren. strascicare (le parole); ekst. parlare:
    zavijati po dolenjsko strascicare le parole alla maniera della Bassa Carniola

    7. pren. zaviti vrat tirare il collo:
    zaviti kokoši vrat tirare il collo alla gallina
    zaviti nasprotniku vrat sbaragliare, distruggere il nemico
    če prideš prepozno, ti zavijem vrat (izraža grožnjo) se vieni troppo tardi ti ammazzo

    8. impers. (imeti sunkovite bolečine v trebuhu ipd. ) ➞ zvijati | zviti

    B) zavíjati se (-am se) | zavíti se (-víjem se) imperf., perf. refl. avvolgersi, rimbaccuccarsi; chiudersi, trincerarsi:
    pren. zaviti se v molk chiudersi nel silenzio
    zaviti se v plašč impastranarsi, incappottarsi
  • zavíti to wrap up (v papir in paper); to envelop (v in); (kam) to turn

    zavíti okrog vogala to turn (round) the corner
    zavíti na desno (na levo) to turn (ali to take a turning) to the right (to the left), to turn right (left), to take a right (left) turn
    zavíti v stransko ulico to turn into a side street
    zavíti v stran, s prave smeri (kolo ipd.) to swerve
  • zavrtéti girar ; (ploščo) (hacer) girar ; (ročico) dar vueltas a ; (film) rodar

    zavrteti se rodar, (okoli osi) girar (sobre)
    zavrteti se okrog girar alrededor de (ali en torno a)
  • zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
    zgostiti malto condensare la malta

    2. pren. condensare, compendiare, stringare:
    zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo

    B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
    megla se je zgostila la nebbia si è infittita
    množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei

    2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
    občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
    poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
    v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro