Franja

circumsīdō -ere sovražno sesti okoli; occ. obkoliti, začeti oblegati: oppidum S., urbem, Plistiam, socios Romanorum L., regem urbemque T.

circumsonō -āre -sonuī (pt. pf. po naliki sonātus)

1. intr. naokrog doneti, razlegati se, odmevati: Vitr., Cl., deducere in locum, qui circumsonet ululatibus cantuque symphoniae L., circumsonans undique clamor L., tamen conducere arbitror talibus aures tuas vocibus undique circumsonare Ci. da od povsod donijo taki glasovi okrog tvojih ušes.

2. trans. glasiti se, doneti, razlegati se okoli koga ali česa: Sen. ph., Fl., clamor hostes circumsonat L., Rutulus murum circumsonat armis V. rožlja z orožjem okrog...; v pass.: Threïcio fere circumsonor ore O., finitimis quamvis circumsoner armis O. čeprav zveni okrog mene... orožje.

circumsonus 3 (circumsonāre) okoli doneč, hrumeč: turba canum O.; pass.: Thisbe avibus c. Stat. obkrožena s pojočimi pticami.

circumspectus -ūs, m (circumspicere)

1. gledanje okoli sebe, ogledovanje, razgledovanje, oziranje: natura circumspectum omnium (na vse strani) nobis dedit Sen. ph., cervix flexilis ad circumspectum Plin.

2. razgled: facilis est circumspectus, unde exeam Ci., unde in omnes partes c. est L.

3. pren. razmišljanje, preudarjanje: detinere ab circumspectu rerum aliarum L., malique (mens) in circumspectu stat sine fine sui O.

circumspiciō -ere -spexī -spectum (circum in *speciō -ere)

I. intr.

1. okoli sebe (po)gledati, ozreti (ozirati) se: Ter., Pac. fr., Plin., Q., qui in auspicium adhibetur, nec suspicit nec circumspicit Ci., pavidum primo nusquam circumspicientem aut respicientem secutum L. ne da bi kje okrog sebe ali nazaj pogledal, diversi (na razne strani) circumspiciunt V.; z odvisnim vprašanjem: atque suus coniunx ubi sit, circumspicit O.; s finalnim stavkom: circumspicedum, ne quis nostro hic auceps sermoni siet Pl.; st.lat. refl.: circumspicedum te, ne quis adsit arbiter Pl.

2. pren. (z notranjim očesom) na vse strani razgled(ov)ati se: usque eone magnifice circumspicis Ci. zreš ponosno okrog sebe, circumspicit, aestuat Ci. se plašno ozira, circumspicite celeriter animo, qui sint rerum exitus consecuti Ci. —

II. trans.

1. pozorno ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: cum sua quisque miles circumspiceret C. ko je vsak svoje stvari pregledoval, oculis Phrygia agmina circumspexit V., c. urbis situm L., amictūs O., de septem totum orbem montibus O., turris circumspicit undas O. zre na morje.

2. pren. v duhu motriti, premisliti (premišljati): reliqua eius consilia animo circumspiciebat C., circumspicite mentibus vestris hosce ipsos homines Ci., omnia circumspexit, omnia periclitatus est Ci., c. procellas, pericula Ci., dicta factaque L., se circumspicere = pogledati se: Varr. ap. Non., Ci., ali = zase skrbeti: Auct. b. Afr.; z odvisnim vprašanjem: circumspice, cui istud obici possit Ci., cum circumspicerent patres, quosnam consules facerent L., timida circumspice mente, ut satis sit O., circumspectis, quae pervia essent T.; redko s finalnim stavkom: c. curiose, ne... Ci.

3. ozreti (ozirati) se po kom ali čem: saxum circumspicit ingens V. ko se ozre, opazi, circumspicit Oriona V. ozira se po Orionu, ut Ambiorigem circumspicerent C., c. fragorem Stat.

4. pren. željno gledati za čim, iskati kaj, hrepeneti po čem: alium arietem circumspice campo V., c. autumno tectum et recessum L., Sabini circumspicere externa auxilia T., fugam T., Iust.; z dat.: diem bello S. čakati ugodnega trenutka za vojno, locum fugae Cu., peregrinos sibi reges Iust. — Od tod adj. pt. pf. circumspectus 3

1. previden, oprezen, premišljen, preudaren, pameten (naspr. inconsultus, temerarius): homo Cels., omnes circumspecti Col., tenues et circumspecti Q., sive aliquis circumspectior est Sen. ph., circumspectissimus et prudentissimus princeps Suet., canes assidui et circumspecti Col., verba non circumspecta O. nepremišljene, c. interrogatio, c. iudicium Q., circumspectissima sanctio decreti Val. Max.

2. vreden upoštevanja, imeniten, izboren: honor Val. Max., genere, famā potentiāque circumspectus Amm., parietes lapidum circumspectis coloribus nitidi Amm. Adv. circumspectē previdno, preudarno, skrbno: Dig., Amm., c. indutus Gell., c. facti versus Gell., circumspectius donare Sen. ph., circumspectius facere Q.

Opomba: Kontr. pf. circumspextī = circumspexistī: Ter.; inf. pf. circumspexe = circumspexisse: Varr. ap. Non.

circumstrīdēns -entis (circum in strīdēre ali stridere) okoli (okrog) brenčeč: Amm.

circumvagus 3 okoli se potikajoč, blodeč, vijugajoč: Prud., Oceanus c. H. obkrožujoč (oblivajoč) zemljo.

circumvectō -āre (frequ. glag. circumvehere)

1. okrog voziti, nositi: errantes penates Sil. (o nomadih).

2. večinoma med. circumvector -ārī peljati se, pluti, jezditi okoli: oppida Pl. pluti v mesta, Ligurum oram L. ob ligurskem obrežju krožiti; v tmezi: non ego circum me... vectari rura caballo... narro N. da jezdim po tratah okoli; pren.: singula dum circumvectamur V. zaporedno opisujemo.

circumvehor -vehī -vectus sum voziti se okoli, jezditi okoli, objezditi, objadrati: Pl., Auct. b. Alx., navibus circumvecti milites C., circumvehens Peloponnesum N., classe ad Romanum agrum c. L., collibus c. C. po gričih jezdariti, pars (equites) libero spatio circumvecti L., dictator equo circumvectus contemplatusque L. ki je vse objezdil in pregledal, aciem c. Cu. objezditi; pren.: frustra circumvehor omnia verbis V. skušam opisati.

circumveniō -īre -vēnī -ventum priti okoli česa, obiti kaj

1. obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), zaje(ma)ti: nostros, hostes a tergo C., Iugurtha multitudine Auli castra circumvenit S., c. armis regiam S., moenia vallo fossaque S. Pogosto pt. pf. (nam. circumitus): pars a barbaris circumventa periit C., insidiis circumventum occīdit N.

2. occ. (o stvareh) obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obtekati: homines circumventi flammā C., planities locis paulo superioribus circumventa S. obdana z neznatnimi višinami, media Cocytus sinu labens circumvenit atro V., Rhenus modicas insulas circumveniens T.

3. pren.
a) omrežiti, v zadrego, nevarnost, stisko spraviti (spravljati), stiskati: multa senem circumveniunt incommoda H. stiska mnogo nadlog, ancipiti malo circumventi Cu. v dvojni stiski; (pre)varati, ukaniti, s spletkami pogubiti: acerbum est ab aliquo circumveniri, acerbius a propinquo Ci., circumventus falsis criminibus S. ali falso testimonio T., non est igitur circumventus pecuniā Ci. v denarnih zadevah, c. plebem fenore L.
b) ogniti se čemu, splaziti se mimo česa, prekršiti kaj: leges, voluntatem defuncti Icti.

circumvolitō -āre -āvī (-)

1. okoli (okrog) letati, obleta(va)ti
a) intr.: circumvolitant equites Lucr. jezdijo sem ter tja, coetu circumvolitantium alitum T., circumvolitantibus auris M.; v tmezi: circum late volitans fama V. daleč naokrog leteča; namen z ad: c. ad conquirendas proscriptorum latebras Sen. ph.
b) trans.: lacūs circumvolitavit hirundo V., c. thyma H. (o čebeli) leta okoli po..., salutator circumvolitans potentiorum limina Col., cetera iam Numidis circumvolitare... datur Sil.

2. pren. z očmi preleteti: sollicitus oculis amantem Ven.

circunstante okoli stoječ, obližnji

los circunstantes navzoči

collar moški spol ogrlica, ovratna verižica; pasja ovratnica; komat; železen obroč okoli vratu (za zločince)

collar de perlas biserna ogrlica
collar cadenilla ovratna verižica
comprar el collar antes que el galgo prodajati medvedovo kožo, preden smo ga ustrelili

collerette [kɔlrɛt] féminin (okrogel) ovratnik, ovratna nabornica; obroč okoli cevi; botanique odevalo

convolverse* (glej volver) na znotraj se skriviti; okoli svoje osi se vrteti

courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

tu me cours na živce mi greš
en courant v naglici, na hitro
arriver en courant priteči
par le temps qui court v sedanjih razmerah
le mois qui court tekoči mesec
faire courir un bruit širiti govorico
courir sa chance poskusiti srečo
courir les bals hoditi po plesih
courir le cachet dajati privatne lekcije
courir les champs potepati se
courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
courir après une femme letati za žensko
courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
courir après quelqu'un loviti koga
j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
courir la mer križariti po morju
courir le monde potovati po svetu
courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
courir au nord jadrati, pluti proti severu
courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
un livre qui court les rues banalna knjiga
courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
(populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!

cursō -āre (frequ. in intens. glag. currere)

1. intr. tekati, okoli letati, dirjati: clam a milite ad istam Ter., toto die cursantes inter se teneri (agni) Varr., c. Romae circum patronos et hospites Ci., per foros Ci., per litora Ci. poet. (o vrani), ultro et citro Ci., huc illuc viā deterrimā Ci., modo huc modo illuc Sen. ph., huc illuc T., per urbem T., in omnes prospiciunt cursantque vias Val. Fl.; brezos.: trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter.; abs.: cursant, frequentant Plin. iun.

2. trans. pren. preteči (pretekati): nunc iam compactis cursanda syllaba est formis M. poet.

cyclophorēticus 3 (gr. κυκλοφορητικός) v krogu okoli nošen: M.

čâlma ž (t. čalma) navadno rdeča ruta, bombažna ali svilena, ovita okoli fesa: zaviti -u poturčiti se, pomuslimaniti se

darumstehen^* stati okoli