Franja

thōrācātus 3 (thōrāx) oblečen v oklep, odet ali zavarovan z oklepom, oklepljen, oklopljen: navarchus Plin., Antigonus Plin., effigies Neronis Plin.

vambrace [vǽmbreis] samostalnik
zgodovina oklep za podlaket

щитбк m ščitek; prsni oklep (pri žuželkah)

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

betonsk|i [ó] (-a, -o) Beton- (bazen das Betonbecken, Betonbassin, izdelki Betonwaren, kvader der Betonblock, oklep die Betonhülle, podpornik der Betonpfeiler, podzidek der Betonsockel, razgrinjalnik der Betonverteiler, vibrator der Betoninnenrüttler, votlak der Betonhohlstein, zid die Betonmauer, zidak der Betonstein, der Betonblock; cesta die Betonstraße, plošča die Betonplatte, posoda der Betonkübel, zgradba der Betonbau, steklo das Betonglas, železo das Bewehrungseisen; vozišče die Betonfahrbahn, die Betonstraße; gradnja betonskih cest der Betonstraßenbau)

bilīx -līcis (bi in līcium) dvoniten, dvožičen: lorica V. oklep iz dvožičnih verižic.

bóčen (-čna -o) adj. laterale, di lato; di fianco:
bočna ploskev superficie laterale
bočni veter vento di traverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kor. bočni korak passo laterale
navt. bočna luč luce laterale
voj. bočni ogenj fuoco di fianco
navt. bočna lestev barcarizzo
bočna plovba bordata
hist., voj. bočni oklep scarsella, fiancale; (za konja) scarsellone
aer., avt. bočni zdrs dérapage
bočno zadetje speronamento
šport. bočno plavanje over

coat¹ [kóut] samostalnik
suknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje
medicina mrena, opna, kožica

coat of arms grb
to baste s.o.'s coat nabunkati, pretepsti koga
to cut one's coat according to one's cloth ➞ cloth
to dust a coat for s.o. pretepsti koga
it is not the gay coat that makes the gentleman obleka sama še ne naredi človeka
great coat zimski plašč
to wear the King's (ali Queen's) coat služiti vojake
coat of mail železna srajca, oklep
near is my coat but nearer is my skin vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
to turn one's coat izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračati
to take off one's coat pripraviti se na boj
to take off one's coat to (the) work zavihati rokave, lotiti se dela

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

hāmus -ī, m

1. kavelj, kljuka: Sil., Sid., ferrei hami C., lorica conserta hamis V. iz krožcev, verižni oklep, ferrum curvo tenus abdidit hamo O. do zazobka (zalusti), pars est pulmonis in hamis eruta O. na zazobkih (puščice), velut hamis inuncari alicui rei Col. na kaj tako rekoč pritrditi se s kavlji.

2. occ.
a) trnek, tako re pisces hamo capere Ci. ali ducere, decipere O., occultum decurrere ad hamum H., piscem hamo suspendere O., hamum iacĕre Plin. iun., hamo (na trnek) piscari Suet., hamus catenatus Plin., aureus Suet., angulosus Macr., hami unci O., adunci Suet.; pren.: hamum vorare Pl., Ambr. trnek popasti = dati se ujeti (omamiti, preslepiti), munera mittere in hamo Mart.; meton. vaba, nastava: Sen. ph., Plin. iun., vafer … insidiatorem praeroso fugerit hamo H. ko je prijel za vabo = ko je prejel darila, semper tibi pendeat hamus O.
b) kavelj kot zdravniško orodje: h. retusus Cels., hamis aliquid excipere Cels.
c) mikalnik: ipsa (stuppa) … pectitur ferreis hamis Plin.

3. metaf.
a) v pl. jastrebovi kremplji: curvos dedit unguibus hamos O.
b) rožiček, neko pecivo: Ap.

hitinsk|i (-a, -o) živalstvo, zoologija chitinig
hitinski oklep der Chitinpanzer

kónjski (-a -o) adj.

1. di cavallo, dei cavalli; cavallino, equino:
konjska nozdrv frogia
konjski hrbet, rep dorso, coda di cavallo
konjski gnoj cavallino
konjski prekupčevalec mercante di cavalli
konjski šport ippica
konjsko dirkališče ippodromo
konjska odeja sago
šport. konjska ograda paddock
konjska oprava correggiame
konjska oprema finimenti

2. pejor. equino, da cavallo:
konjski obraz una faccia equina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti kot konjska smrt essere magro come uno stecco, brutto come il diavolo
biti zmeraj na cesti kot konjska figa essere sempre per strada, in giro
fiz. konjska moč cavallo vapore
zool. konjska muha mosca cavallina, ippobosca (Hyppobosca equina)
šah. konjska končnica finale di cavalli
bot. konjska kumina cumino dei prati, tedesco (Carum cervi)
zool. konjska pijavka sanguisuga (Haemopis sanguisuga)
zool. konjski zolj gastrofilo equino (Gastrophilus equi)
zool. konjsko morsko kopito spondilo (Spondylus gaederopus)
zool. konjska antilopa ippotrago (Hippotragus)
bot. konjska meta mentastro (Mentha aquatica)
konjska para rozza
zool. konjska pijavka emopide
vet. konjska smrkavost mal del verme
konjska vprega pariglia
bot. konjski česnik scordio (Teucrium scordium)
konjski grah afaca, vetriolo (Lathyrus aphaca)
zool. konjski jezik ippoglosso (Hippoglossus hippoglossus)
hist. konjski oklep barda
konjski pastir buttero
konjski ščipalnik torcinaso
vet. konjsko hrkanje corneggio

kórnjačin -a -o želvin: -a kora želvin oklep; -a trava bot. trpotčasti porečnik, Alisma plantago-aquatica

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

oblečen [é] (-a, -o) angezogen (najbolje bestangezogen); v kaj: gekleidet in, -gekleidet (belo [weißgekleidet] weiß gekleidet, temno [dunkelgekleidet] dunkel gekleidet); za silo, lahko: bekleidet (le za silo v spodnjice nur notdürftig mit einem Slip bekleidet, lahko leicht bekleidet, leichtbekleidet)
oblečen kot Indijanec im Indianerkostüm
oblečen v kožuh bepelzt
oblečen v oklep geharnischt
biti oblečen v (etwas) anhaben

odvréči (-vržem) perf. ➞ metati

1. buttare (via); scartare:
odvreči ogorek buttar via la cicca
odvreči neuporabne stroje scartare i macchinari inservibili

2. gettare, lanciare:
padalce so odvrgli za sovražnikovimi linijami i paracadutisti furono lanciati dietro le linee nemiche

3. (izgubiti) perdere:
jelen odvrže rogovje il cervo perde le corna
rak odvrže oklep il gambero si spoglia
pren. ni še odvrgel stare kože è ancora sempre lo stesso, non è cambiato per nulla

oklop [ò] moški spol (-a …) elektrika der Schirm
priključek oklopa die Schirmung
| ➞ → oklep

oklòp (-ópa) m ipd. glej oklep ipd.

oklòp glej oklèp