Franja

fournaise [furnɛz] féminin talilna, razbeljena peč; pečza peko; figuré hud ogenj, huda vročina, zelo vroč kraj

cette chambre est une fournaise en été ta soba je kot razbeljena peč poleti
se jeter dans la fournaise vreči se v bojni metež

girandola f

1. bengalični ogenj, vrtljiva naprava za ognjemet:
dar fuoco alla girandola pren. speljati prevaro; izprazniti malho, vse izblebetati

2. vetrnica (na strehi)

3. vetrnica (igrača)

4. pren. vetrnjak, vihravec, kdor se obrača po vetru

5. vrtoglavo zaporedje (novic, dogodkov ipd.)

hammering [hǽməriŋ] samostalnik
kovanje, kov, tolčenje, udarjanje s kladivom
vojska močan ogenj

to give a good hammering pretepsti, naklestiti

hell-fire [hélfaiə] samostalnik
peklenski ogenj

hoguera ženski spol grmada, kres, plapolajoč ogenj

Höllenbrand, der, peklenski ogenj

Höllenfeuer, das, peklenski ogenj

Höllenglut, die, peklenski ogenj

ignífero ogenj sipajoč, ognjen

īgni-genus 3 (īgnis in genere = gīgnere) ki proizvaja ogenj: quo usque … frustra pascemus ignigenum istum (sc. asinum)? Ap. (?). Drugi bero īgnīnum (iz īgnis) istum = ki stoji v ognju.

īgni-vagus 3 (īgnis in vagārī) (ki se širi) kakor leteči ogenj: M.

ignivome [-vɔm] adjectif bruhajoč ogenj

ignívomo ogenj bruhajoč

īgni-vomus 3 (īgnis in vomere) ki bruha ogenj: Lact., Ven.

ignivore [-vɔr] adjectif ki požira ogenj

incendō -ere -cendī -cēnsum (in, *candere, prim. candeō)

1. priž(i)gati, už(i)gati, zaž(i)gati, zapaliti: Q., tu illas faces incendisti Ci., matronae Dianam odoribus incensis persecutae sunt Ci., cupas pice refertas i. C., lychni incensi V.; z meton. obj.: agros i. V. stvari na njivi, aram, altaria i. V. daritve ali ogenj na žrtveniku; poseb. v pomenu: zažgati (tako, da nastane požar), ogenj zanesti kam: Sen. ph., vepres i. V., coniurati urbem incendere voluerunt Ci., classis piratorum manibus incensa est Ci., qui aedīs sacras suis manibus incendit Ci., Avaricum i. C.; od tod pass. = vneti se, vžgati se: lucus nocturno tempore incensus N., tabulae incenso tabulario interierunt Ci.

2. meton.
a) razgreti, segreti, razpaliti: lignis fornacem Col.; tudi o telesni vročini: potio quam dilutissima, ut et sitim tollat nec corpus incendat Cels.; s prolept. obj.: incensi aestus V. povečana telesna temperatura, febriculam i. Cels.
b) razsvetliti: luna incensa radiis solis Ci., sol incendit aurum O., squamam incendebat fulgor V. jim je dajal ognjeni blesk.

3. metaf.
a) (afekte ali glede na afekte) podžgati, vžgati, vneti, razvneti, (raz)dražiti: Ter., incensa odio Nicostratum … postulavit Ci., turpissima libidine incensus Ci., incensus amore, furiis V., tanta cupiditate incensus sum ad reditum Ci., iuventutem ad facinora i. S., equum calcaribus Hirt. spodbadati (podžigati), ut animos accusator incenderet Ci., qui et ipsi incensi sunt studio Ci., imperator incensus ad rem publicam bene gerendam Ci. vnet, goreč za … , in meditando vehemens et incensus Ci. (o govorniku) ognjevit, incensa cupiditas Ci., libido Ci. vroča; pesn.: desine me incendere querellis V., pariterque incendit et ardet O. vnema (ljubezen) in gori (v ljubezni); toda: adeo erat incensus, ut leniri non posset N. tako razdražen, incensa per urbem bacchatur V. v strasti razvneta, strastno.
b) nekako razvneti ali razburiti, napolniti: clamore incendunt caelum V., regiam luctu i. Iust.
c) zažgati = ugonobiti, uničiti, pogubiti: genus tuum Pl.
č) zvišati, povišati, nabiti ceno, podražiti; potem sploh: pomnožiti, povečati: annonam i. Varr., pudor incendit vires V., illa incendens luctūs V., haec fletu T.

jack-o'-lantern [džǽkəlæntən] samostalnik
Elijev ogenj, fosforescenčen pojav nad močvirjem ponoči
ameriško svetilka iz buče (igrača)

Kielfeuer, das, Luftfahrt repni ogenj

Kreuzfeuer, das, navzkrižni ogenj; im Kreuzfeuer stehen biti v navzkrižnem ognju; ins Kreuzfeuer geraten znajti se v navzkrižnem ognju

Kunstfeuer, das, umetelni ogenj