Franja

principe

A) m (f -essa)

1. knez, vladar (tudi ekst.)

2. princ:
principe consorte princ soprog
principe della chiesa cerkveni knez, kardinal
principe ereditario prestolonaslednik
principe azzurro princ iz sanj

3. prvi, najodličnejši:
il principe degli apostoli Sv. Peter
principe del foro veliki odvetnik

B) agg.
edizione principe prva izdaja (zlasti izdaja iz 15.-16. stoletja)

professare

A) v. tr. (pres. profēsso)

1. izpovedati; izjaviti, izjavljati; razglasiti, razglašati (pripadnost ideji ipd.):
professare la propria opinione povedati svoje mnenje

2. delovati, opravljati poklic:
l'avvocato non professa più odvetnik ne dela več

B) ➞ professarsi v. rifl. (pres. mi profēsso) izjaviti, izjavljati se; pokazati se:
professarsi grato verso qcn. pokazati se hvaležnega do koga

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

rising [ráiziŋ]

1. pridevnik
dvigajoč se, vzpenjajoč se, vstajajoč, vzhajajoč; napredujoč; rastoč, doraščajoč

rising of ameriško, pogovorno nad, nekaj več kot
rising of a hundred (nekaj) čez 100 mož
rising 100 men točno 100 mož
a rising barrister (politician) mnogo obetajoč odvetnik (politik, ki ima veliko bodočnost)
rising diphthong rastoč dvoglasnik
the rising generation prihajajoča, doraščajoča generacija
rising pitch rastoč lon
she is rising sixteen v 16. letu je
to be rising fifty bližati se 50. letu

2. samostalnik
dviganje, dvig, vstajanje
religija vstajanje; upor, vstaja; povišanje, napredovanje, rast(enje), zvišanje (cene), naraščanje (vode); vzpon, strmina, klanec, vzpetina; grič, višina; nabreklost, majhna oteklina; gnojen mozoljček (na koži), fistula, čir, prišč; zaključek (konec) seje

rising of temperature dvig, porast temperature

riverire v. tr. (pres. riverisco)

1. (globoko) spoštovati

2. spoštljivo pozdraviti, pozdravljati:
La riverisco, avvocato! pozdravljeni, spoštovani gospod odvetnik!

robe [rɔb] féminin (ženska, otroška) obleka; talar; figuré obleka; lupina, koža (sadeža, gomolja); ovojni list (cigare)

robe d'un cheval, d'un chien barva konjske, pasje dlake
robe à danser, d'intérieur, de mariée, de soirée (ali: du soir), de sport, de ville plesna, domača, nevestina, večerna, športna, promenadna obleka
robe de bébé oblekca za dete; otroška obleka
robe-bain féminin de soleil obleka za na plažo
robe de chambre domača obleka ali halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
robe de magistrat službena obleka (halja)
robe de nuit (dolga) nočna srajca
robe à paniers, à crinoline obročno krilo, krinolina
robe à traîne obleka z vlečko
(gens pluriel de) robe sodniki in odvetniki
se parer de quelque chose comme de sa belle robe biti ponosen na kaj, domišljati si na kaj
prendre la robe postati odvetnik

secano moški spol nenamakano zemljišče

abogado de secano (hum) zakoten odvetnik, pravdač

shingle¹ [šiŋgl]

1. samostalnik
skodla
ameriško ploščica z napisom (imenom), izvesek (obrtnika)

2. prehodni glagol
pokriti s skodlami

to hang out one's shingle ameriško odpreti lastno pisarno (npr. odvetnik)

slick [slik]

1. pridevnik
gladek, polzek (o ribi)
figurativno spreten, vešč, okreten; rafiniran, jeguljast
sleng spreten, sijajen, "prima", famozen
sleng kot namazan

a slick lawyer prebrisan odvetnik

2. prislov
pogovorno hitro, gladko, urno, kot namazano, točno, naravnost

he hit me slick in the eye udaril (zadel) me je naravnost v oko

3. samostalnik
gladka, bleščeča površina; oljni madež (na vodi)
tehnično lopatica, ometača
ameriško, sleng eleganten magazin (revija)

4. prehodni glagol
(= slick up) (z)gladiti, (s)polirati

sort² [sɔ:t] samostalnik
vrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število
tisk garnitura črk
množina razpoloženje

a sort of neke vrste, nekak
after a sort, in a sort nekako, v neki meri
in any sort kakorkoli
in some sort do neke mere, nekako
out of sorts pogovorno čemeren, ne v redu, bolan
of all sorts vseh vrst, vsake vrste
of a sort, of sorts slabe vrste
a dog of sorts nekak pes
a lawyer of a sort odvetnik, vsaj po imenu
nothing of the sort nič takega
people of every sort and kind vse mogoči ljudje
that sort of thing nekaj temu podobnega
he is a good sort on je dobričina
he is my sort on je moje vrste, on je tak kot jaz
they are a nice sort prijetni ljudje so
to be out of sorts biti slabe volje
he put me out of sorts spravil me je v slabo voljo
I sort of expected it to sem nekako pričakoval
I sort of remember it tega se nekako spominjam

special¹ [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

on special days ob določenih dnevih
special bargain trgovina posebna ponudba
special branch strokovno področje
by special comand (of) na izrecen ukaz
a special case poseben primer
special constable pomožen policist
special correspondent posebni dopisnik
special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
special dividend ekstra dividenda, bonus
special edition posebna izdaja
my special friend moj najljubši prijatelj
special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
on special occasions ob posebnih prilikah
special partner ekonomija komanditist
special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
special power izredno pooblastilo
special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
special train poseben vlak
special trouble izredno prizadevanje
special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?

strank|a² ženski spol (-e …) pravo die Partei, der Teil
pravdna stranka die Streitpartei, die [Prozeßpartei] Prozesspartei
pogodbena stranka die Vertragspartei
nasprotna stranka der Gegner, die Gegnerin, die Gegenseite, die Gegenpartei, der [Prozeßgegner] Prozessgegner
tožena stranka der Antragsgegner
biti stranka Partei sein
biti stranka v postopku Parteistellung haben
pravica, biti zaslišan kot stranka das Recht auf Parteiengehör
sposoben biti stranka parteifähig
sposobnost biti stranka die Parteifähigkeit
predlog stranke der Parteiantrag
zaslišanje stranke die Parteivernehmung
zaslišanje strank das Parteiengehör
odvetnik nasprotne stranke der Gegenanwalt
predlog nasprotne stranke die Gegenantrag
| ➞ → stran³

sub-sellium -iī, n (sub in sella)

1. nizka klop, sedež: Cels., Sen. ph., Q., Suet. idr., subsellia accusatorum, iudicum, senatorum, senatūs Ci., rei Cat.; poseb. klop (sedež) pred obednim blazinjakom: imi subselli vir Pl. = človek nizkega rodu (stanu), nil morantur iam Lacones imi subselli viros Pl. (po novejših izdajah uni subselli viros ki sedijo le na klopi pred obednim blazinjakom); occ. sodni stol: accusabat tribunus plebis idem in contionibus, idem ad subsellia Ci., rem a subselliis ad rostra detulit Ci.

2. meton.
a) klop = na klopi sedeči: bibis quantum subsellia quinque solus Mart.
b) sodišče: habitare in subselliis Ci. (o odvetniku), ne semper forum, subsellia, rostra curiamque meditere Ci., habet Alienum, hunc tamen ab subselliis Ci. strokovnjaka (izvedenca) v pravu, versatus in utrisque subselliis Ci. ep. na obojih sedežih na sodišču, tj. kot odvetnik in sodnik, longi subsellii iudicatio et mora Ci. ep. dolgotrajna in zamudna presoja.

sucking [sʌ́kiŋ]

1. samostalnik
sesanje

2. pridevnik
sesajoč, ki sesa
figurativno mlad, neizkušen, začetniški, mlečnozoben

sucking bottle steklenica za dojenčke
sucking infant dojenček
a sucking barrister odvetnik začetnik
sucking pig odojek
sucking pump sesalna črpalka

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

uōmo m (pl. uomini)

1. antrop. človek (Homo sapiens):
l'uomo delle caverne, di Cro-Magnon, di Neandertal prazgodovinski človek, kromanjonec, neandertalec (Homo neanderthalensis)

2. ekst. človek; bitje (kot misleče bitje):
i diritti dell'uomo človeške pravice
a memoria d'uomo kar ljudje pomnijo, od davnega
l'uomo economico človek kot ekonomsko bitje
l'uomo comune navaden človek
l'uomo del medioevo srednjeveški človek

3. človek, moški:
a tutt'uomo pren. z vso močjo
come un sol uomo pren. vsi skupaj
da uomo moški:
cappello da uomo moški klobuk

4. človek; moški:
uomo anziano, giovane starejši, mlad človek
uomo d'azione človek akcije
uomo per bene poštenjak
brav'uomo dober, pošten delavec
uomo di classe prefinjen, izobražen človek
uomo di cuore, di gran cuore plemenit človek
uomo di fiducia zaupna oseba, zanesljiv človek
uomo forte vodilna oseba
uomo di gusto človek izbranega okusa
uomo d'onore spoštovana oseba
uomo di parola mož beseda
uomo di poche parole redkobesednež, človek dejanj
uomo da poco, da nulla niče
sant'uomo dobrodušen, potrpežljiv, velikodušen človek
uomo di spirito duhovit človek, humorist
da uomo a uomo med nama, povsem odkrito

5. moški; mož:
per soli uomini samo za moške (predstava, publikacija)

6. človek, moški (v družbenem, gospodarskem, političnem kontekstu):
uomo d'affari poslovnež
uomo d'arma, di spada vojak
uomo di chiesa duhovnik; pog. pobožen človek
uomo di corte dvorjan
l'uomo del giorno trenutno popularna oseba
uomo di legge pravnik, odvetnik
uomo di lettere književnik, literat
uomo di mare pomorščak
uomo di mondo svetovljan
uomo navigato izkušen človek
uomo d'onore evfemistično mafijaš
uomo di paglia pren. (prestanome) slamnati mož
uomo di panza mafijski šef
uomo politico politik
uomo di scienza znanstvenik; ekst. učenjak
uomo di Stato državnik
uomo di teatro dramatik

7. človek, posameznik:
il mio, tuo, suo uomo pog. moj, tvoj, njen mož, ljubček

8. delavec:
uomo di fatica težak
l'uomo del gas, della luce inkasant za plin, elektriko
l'uomo del latte, del pane mlekar, pek

9. šport igralec (član moštva):
uomo gol ključni igralec

10. voj. vojak:
uomo d'arme hist. konjenik (v 15. stoletju)
uomo di guerra veteran

11. navt. mornar, mož:
uomo di mare morski volk
uomo in mare! nekdo je padel v morje!

12. človek, nekdo

13. (označuje metaforično razne dejavnosti)
uomo radar aero kontrolor poletov
uomo ragno človek iz gume, akrobat
uomo rana človek žaba
uomo sandwich živi plakat
uomo siluro voj. živi torpedo

utter¹ [ʌ́tə] pridevnik
skrajni, najvišji; popoln, dokončen, končno veljaven
pravno zunanji

an utter rogue popoln lopov, lopov in pol
he is an utter stranger to me on mi je popolnoma tuj (neznan)
to meet with an utter refusal naleteti na kategorično odklonitev
utter barrister pravno mlad odvetnik, ki sme na sodišču braniti samo zunaj ograje

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

writer [ráitə] samostalnik
kdor piše, pisar; pisec; pisatelj, -ica, avtor, književnik, -ica; kanclist; tajnik, sekretar

writer's cramp pisalni krč
writer for the press časnikar, -ica, žurnalist(ka)
writer hereof pisec tega pisma
to be a good writer dobro pisati
writer to the signet škotsko notar, odvetnik
shorthand writer stenograf

zakot|en [ó] (-na, -no) gottverlassen; Winkel- (časopis das Winkelblatt, odvetnik der Winkeladvokat)
zakotna politika die Hintertreppenpolitik