Franja

renunţá renúnţ vi. odpovedovati se, odpovedati se, odrekati se, odreči se

repeal [ripí:l]

1. samostalnik
preklic; ukinitev, ukinjenje, razveljavitev
zgodovina ukinitev irske unije z Anglijo (leta 1801)

2. prehodni glagol
preklicati; proglasiti za neveljavno, razveljaviti, ukiniti (zakon), odpraviti; (redko) opustiti, odreči se (čemu)
arhaično poklicati nazaj (iz pregnanstva itd.)

répudier [repüdje] verbe transitif odsloviti, zavreči (ženo); zavrniti, odkloniti, odreči se (quelque chose čemu)

répudier son mari zavreči, odsloviti soproga, moža
répudier sa foi, ses devoirs zavreči, opustiti, zanikati svojo vero, svoje dolžnosti
répudier la nationalité française, une succession odpovedati se francoskemu državljanstvu, dediščini

resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
umakniti se (from iz, od)

to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
to resign oneself to rest predati se počitku
to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
to resign a right odreči se (neki) pravici
to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo

resignar resignirati, odreči se; demisionirati

resignarse vdati se, ukloniti se
resignarse con su suerte vdati se v svojo usodo
resignarse en la adversidad ne obupati v nesreči

résigner [rezinje] verbe transitif odreči se, odpovedati se (quelque chose čemu); odstopiti

se résigner vdati se, sprijazniti se (à quelque chose s čim), resignirati
(vieilli) résigner son âme à Dieu odreči se svetu
résigner son emploi, ses fonctions odreči se službi, funkcijam
se résigner à son sort, à l'inévitable vdati se v svojo usodo, v neizogibnost
je n'ai pu me résigner à quitter ma famille nisem se mogel sprijazniti se s tem, da bi zapustil družino

re-sīgnō -āre -āvī -ātum (re in sīgnāre)

1. razpečatiti, odpečatiti, odpreti (odpirati): Plin. idr., litteras Ci., epistulas Pl., testamenta H.; pesn.: (sc. Mercurius) lumina morte resignat V. odpira oči, ki jih zapira smrt (ker umirajoči odpirajo oči) = jim ne da (dovoli) umreti; pren.: periuria Graia resignat Sil. loči, predere; occ.
a) naznaniti (naznanjati), odkri(va)ti, razkri(va)ti: fata veniantia O., mandata alicuius Mart., totum hoc verba resignent Pers.
b) razveljaviti (razveljavljati), uničiti (uničevati): fidem tabularum Ci., pacta Sil., ne quid ex constituti fide resignaret Fl.

2. dati (dajati) nazaj, vrniti (vračati), odpovedati (odpovedovati) se, odreči (odrekati) se čemu: resigno, quae fortuna dedit H., cuncta H.

3. odkazati (odkazovati), odrediti (odrejati), dodeliti (dodeljevati): resignatis vectigalibus Ca.

sacrifice [sǽkrifais]

1. samostalnik
žrtev, žrtvovanje; žrtvovana stvar
religija darovanje; odreka
ekonomija izguba
teologija Kristusova žrtev na križu

at great sacrifice z veliko izgubo
Sacrifice of the Mass religija mašna daritev
the great (last, supreme) sacrifice smrt za domovino
to fall a sacrifice postati žrtev
to make a sacrifice of s.th. žrtvovati kaj
to sell at sacrifice ekonomija proda(ja)ti z izgubo

2. prehodni glagol
žrtvovati
religija darovati; odreči se, opustiti
ekonomija proda(ja)ti z izgubo

to sacrifice one's comfort odreči se svojemu udobju
to sacrifice one's life žrtvovati svoje življenje
neprehodni glagol
žrtvovati
religija darovati; prispevati žrtev

to sacrifice oneself žrtvovati se

sequester [sikwéstə]

1. prehodni glagol
ločiti, oddeliti, osamiti, izolirati
pravno zaseči, zapleniti, sekvestrirati; izročiti v upravljanje neki tretji osebi
pravno zapleniti, rekvirirati, konfiscirati (sovražnikovo lastnino)

to sequester o.s. (from the world) umakniti se v samoto (proč od sveta), izolirati se

2. neprehodni glagol
odreči se svojemu deležu v zapuščini umrlega moža (o vdovi)

sequestrate [sikwéstreit]

1. prehodni glagol
pravno zaseči, zapleniti, dati pod prisilno upravo, izročiti v upravljanje neki tretji osebi

2. neprehodni glagol
odreči se svojemu deležu v zapuščini umrlega soproga (o vdovi)

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

stand aside neprehodni glagol
stati ob strani, narediti prostor (komu)
figurativno odstopiti od, umakniti se, odreči se (komu v prid)

he might have married Mary, but he stood aside, because his brother loved her lahko bi se bil poročil z Marijo, pa se ji je odrekel, ker jo je imel rad njegov brat

sub-mittō (sum-mitto) -ere -mīsī -missum (sub in mittere)

I.

1. (dol, na tla) spustiti (spuščati), povesiti (povešati), skloniti (sklanjati), nagniti (nagibati): clipeum Cu., latus summisit in herba O., submittere fasces L., Plin. in (pren.) Ci., summittere caput O., summisere oculos cum duce turba suo O., submittere aures Plin., vultum Sen. ph., vultum alicui (pred kom) Suet., sponte genua Cu. (o konju) upogniti (upogibati), submissis genibus aliquem orare Lact. z upognjenimi koleni = na kolenih, kleče = in dura summisso poplite terra O., submittere se alicui ad genua Cu. ali se ad pedes submittere L. spustiti se (pred kom) na kolena, poklekniti (pred kom), pasti (pred kom) na kolena, seque praesidenti patri ad genua summisit Suet.; med.
a) spustiti (spuščati) se, pasti (padati): genu (na koleno) submitti Cu., genu submissus Lucr.
b) upasti (upadati), (o krajih) spustiti (spuščati) se = ulegati se, (z)nižati (zniževati) se: Tiberis aestate submittitur Plin. iun., submissa fastigio planities L., cuius (sc. Hyrcaniae) fastigium perpetua valle submittitur Cu., rupes leniore submissa fastigio Cu.; occ.
a) koga kam spustiti (spuščati), pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): aliquem in Tiberim Lamp.
b) (z višine) prestaviti (prestavljati) dol (nav(z)dol, v nižino), premestiti (premeščati): aedes suas in plana Fl.

2. metaf.
a) pustiti (puščati), opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, umiriti (umirjati) kaj, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, zmanjšati (zmanjševati) kaj: inceptum frustra submitte furorem V. ukroti, submisserant obnoxios animos L. srce jim je (bilo) upadlo, pogum jim je upadel, ne ad minores calamitates animos submitterent L., cum possit clarius dicere … multum summittere Ci. nekaj krepko govoriti, submittere orationem Plin. iun. ali verba Sen. ph. govoriti (predavati, nastopati) z zamolklim (pritajenim) glasom, quando attollenda vel summittenda sit vox Q. kdaj je treba glas povzdigniti ali priglušiti, aemuli pretia summittunt Plin. znižujejo.
b) podrediti (podrejati), podvreči, ukloniti (uklanjati), ponižati (poniževati), prepustiti (prepuščati): citharae cannas O., qui superiores sunt, summittere se debent in amicitia Ci., summisi me et supplicavi Ci., periculo ulli submittere animum nostrum Brutus et Cassius ap. Ci. ep., animos submittere amori V. ponos podrediti ljubezni, ponos žrtvovati za ljubezen, Camillo summittere imperium L. svoje poveljstvo podrediti (prepustiti) Kamilu, summittendo se in privatum fastigium L., summittere se in humilitatem causam dicentium L., nec me summittere culpae certa fui O. ne biti kriva, ne zagrešiti, nimis se temporibus summittere Sen. ph. vdati se v časovne razmere, podrediti se trenutnim razmeram, animus neutri fortunae se submittens Sen. ph. ne uklanjajoč se, ut ei aliquis se submitteret Iust.

3. pripustiti (pripuščati), postaviti (postavljati) kaj pod kaj, podstaviti (podstavljati) kaj pod kaj: agnos nutricibus Col., cantherium vitibus Col. —

II.

1. pod roko ali (na) skrivaj poslati (pošiljati) za kom, dodatno (zraven, naknadno) poslati (pošiljati) komu kaj, (v pomoč, na pomoč, v podporo) poslati (pošiljati) komu kaj: summittebat iste Timarchidem Ci., submittere exercitūs huc Plancus in Ci. ep., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., nisi subsidium sibi submittatur C., submittit cohortes equitibus subsidio C., submittere milites auxilio C., L., submittantur et suppleantur capita Dig.; brez obj.: huic vos non summittetis (sc. successorem)? Ci., ad pupillae matrem summittebat Ci., Caesar … laborantibus submittit (sc. subsidium) C.

2. occ.
a) poslati (pošiljati) koga namesto koga, nadomestiti (nadomeščati) koga s kom: integros defatigatis submittens C.
b) razposlati (razpošiljati), napelj(ev)ati, (na)hujskati koga k čemu, pripraviti koga do česa: summissis consularibus viris, qui (sc. Acten libertam) regio genere ortam peierarent Suet.
c) sploh poslati (pošiljati): laticlaviam alicui per libertum Lamp. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati): oculos O., palmas, alta ad Capitolia dextras Sil., rite summisi manus Sen. tr., aliae falces submissae, aliae demissae Cu.

2. occ.
a) omogočiti (omogočati) rast (klitje) česa, da(ja)ti čemu (vz)kliti, (z)rasti: aspice, quo submittat humus … colores Pr. pisane cvetlice, tibi … tellus summittit flores Lucr., uti … nequeat fetus submittere tellus Lucr., non pabula tellus pascendis summittit equis Lucan., submittere gramina Val. Fl.
b) pustiti (puščati) kaj rasti ali da kaj raste = ne rezati, ne porezati, ne odrezati, ne striči, ne odstriči, ne postriči česa, (vz)rediti (vzrejati), gojiti kaj (rastline, perje, lase): Ca. idr., prata Varr., Col., arbori brachia, frutices in semen Col., salix ad unam perticam submittitur Col., submittere capillum Plin. iun., barbam ac capillum Sen. rh., barbam capillumque Sen. ph., crinem barbamque T., barbam demittere vel capillum submittere Ulp. (Dig.).
c) za pleme (razmnoževanje, razplod) (vz)rediti (vzrejati): arietes, haedos, mares ad admissuram Varr., tauros V., quos (sc. vitulos) … pecori malint submittere habendo V.
d) pesn. (o krajih kot subj.) (vz)rediti, roditi (rojevati), da(ja)ti rast čemu: vinea submittit capreas non semper edulīs H., non hydra … firmior … crevit … monstrumve submisēre Colchi maius H. — Od tod adj. pt. pf. sub-missus (sum-missus) 3, adv. -ē

1. (dol) spuščen, povešen, sklonjen: submisso voltu V. ali summisso vertice O. s povešeno glavo, tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus … praebuisse mammas L., summissa terrā (po drugih terrae) brachia O., cervix in terram submissa Col., oculi summissi Plin., submissi petimus terram V. sklonivši se pokleknemo, stantibus primis, secundis summissioribus L. bolj sklonjeni, v bolj sklonjeni drži, purpura sit summissior Q. bolj spodaj, capillo summissiore Suet. bolj dol visečih las.

2. metaf.
a) (o glasu in govoru) α) zamolkel, pritajen, zatopljen, tih (naspr. contentus): vox Ci., O., Q., oratio Ci., C., Q., murmur Q., summissior oratio, sermo Q.; (o govorniku) zamolklo, tiho, pritajeno, ne krepko, ne glasno govoreč: hanc ego iudico formam summissi oratoris Ci., in prooemiis plerumque summissi … in narratione pleni atque expressi … sumus Q., sciscitari submissius Petr. tiš(j)e. β) miren, hladen, umirjen, obvladan, brezstrasten, skromen, zmeren (naspr. elatus): summissa dicere Ci., miscere elata summissis Q., summissa, qualia in epilogis sunt Q., summissa actio Q., causae reorum tristes atque summissae Q.; (o govorniku): (sc. orator Atticus) summissus est et humilis Ci. skromen, cui Iuno submissa (sc. respondet) krotko, plašno, plaho.
b) (o značaju) α) v pozitivnem pomenu = skromen, pohleven, ponižen, ne prevzeten (brez prevzetnosti): non enim dubitabat, quin (sc. civitates) recenti calamitate submissiores essent futurae C., summissis precibus Lucan., non nimis summisse supplicare Ci., multaque summisse, multa minanter agat O., aspere an leniter an etiam summisse loqui expediat Q., submisse scribere T., tanto nos geramus summissius Ci., submissius dolere Ci.; enalaga: summissas tendere manus O. ponižno; occ. popustljiv, prizanesljiv, milostljiv, milosten: tristem viro submissus honorem largitur vitae Stat. β) v negativnem pomenu = nizkoten, podel, klečeplazen: neque summissum et abiectum vivere Ci., ne quid humile, submissumque faciamus Ci.

sub-negō -āre (sub in negāre) nekoliko (nekako, precej) odreči (odrekati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati): quod praesenti tibi prope subnegaram Ci. ep.

surrender² [səréndə] prehodni glagol
predati, izročiti; odstopiti, prepustiti; odreči se, odpovedati se (čemu); oddati (žito, mleko itd.) po planskem odkupu
pravno odstopiti (kaj); (zavarovalni polici) se odreči, a za to dobiti del premije
zastarelo odgovoriti, vrniti
neprehodni glagol
predati se, kapitulirati, položiti orožje; prepustiti se

to surrender o.s. vdati se, predati se, kapitulirati
to surrender at discretion (ali unconditionally) kapitulirati brezpogojno
to surrender upon term kapitulirati pogojno, z določenimi pogoji
to surrender one's bail prostovoljno se zopet javiti sodišču po izpustitvi proti kavciji
to surrender the fortress to the enemy predati trdnjavo sovražniku
to surrender freedom (hope) odreči se svobodi (upanju)
to surrender o.s. to one's grief prepustiti se svoji bolečini
to surrender an insurance policy zopet odstopiti zavarovalno polico
he had to surrender his office moral je podati ostavko, se odpovedati službi
to surrender a privilege odpovedati se privilegiju

swear off prehodni glagol
s prisego se odreči (drinking pijači)

I've sworn off tobacco zaklel sem se, da ne bom več kadil
he swore off bad habits zaklel se je, da bo opustil (svoje) slabe navade (razvade)

waive [wéiv] prehodni glagol
odreči se, odpovedati se (pravicam); opustiti; prepustiti, ne vztrajati pri; preložiti, odložiti, odgoditi

to waive honours odreči se častem
let's waive this question till later preložimo to vprašanje na kasneje

відмо́витися -влюся док., odrêči se -rêčem se dov., odpovédati se -povém se dov.

зректи́ся зречу́ся док., odrêči se -rêčem se dov.

лишаться, лишиться izgubljati, izgubiti, priti ob kaj, znebiti se, odreči se;
л. силы onemoči;
л. чувств omedleti;
л. рассудка znoreti