Franja

Zadetki iskanja

  • blau moder; Wein: rahlo moten, (betrunken) nasekan, pijan; blauer Anton delavski kombinezon; blaue Bohnen krogle; blauer Brief odpoved; blauer Dunst tobačni dim; blauer Fleck modrica; blauer Kohl rdeče zelje; blauer Montag plavi ponedeljek; blau sein biti nasekan, pijan; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti; jemandem blauen Dunst vormachen farbati (koga); sein blaues Wunder erleben doživeti neprijetno presenečenje, doživeti čuda
  • contrato moški spol pogodba, dogovor

    contrato de arrendamiento pogodba o zakupu (najemu)
    por contrato pogodbeno
    infracción de un contrato kršitev pogodbe
    rescisión de un contrato odpoved pogodbe
    concluir (anular, renovar, rescindir) un contrato skleniti (razveljaviti, obnoviti, odpovedati) pogodbo
    estipular por contrato pogodbeno določiti
    infringir un contrato kršiti pogodbo
  • dediščin|a [é] ženski spol (-e …) das Erbe; die Erbschaft; die Erbmasse; posamezen predmet: das Erbstück; figurativno das Erbe, -erbe (kulturna Kulturerbe, svetovna kulturna Weltkulturerbe, umetnostna Kunsterbe), -gut (miselna Gedankengut)
    pravo ležeča dediščina ruhende Erbschaft
    pričakovana dediščina die Erbanwartschaft
    delitev dediščine die Erbschaftsauseinandersetzung, Erbschaftsteilung, Erbauseinandersetzung
    pravica do dediščine der Erbschaftsanspruch/Erbanspruch
    pripad dediščine der Erbanfall
    odpoved dediščini der Erbverzicht
    davek na dediščino die Erbschaftssteuer
  • dedovanj|e, dedovanj|e [é] srednji spol (-a …) das Erben; živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, medicina die Vererbung; pravo (dedni red) die Erbfolge; po kom: die Beerbung (einer Person); (primer dedovanja) der Erbfall
    sposoben za dedovanje erbfähig
    nesposoben za dedovanje erbunfähig
    zakon o dedovanju das Erbgesetz
    odpoved dedovanju der Erbverzicht
  • deln|i [é] (-a, -o)

    1. Teil- (donos der Teilertrag, invalid der Teilinvalide, astronomija mrk die Teilfinsternis, pojem der Teilbegriff, rezultat das Teilergebnis, sistem das Teilsystem, sporazum die Teileinigung, uspeh der Teilerfolg, znesek der Teilbetrag, invalidnost die Teilinvalidität, mobilizacija die Teilmobilisierung, odpoved die Teilkündigung, odpoved nečemu der Teilverzicht, odpoved sistema der Teilausfall, pokojnina die Teilrente, proteza die Teilprothese, rešitev die Teillösung, ptica selivka der Teilzieher, pravo spolnitev die Teilleistung, terjatev die Teilforderung, vsota die Teilsumme, zaposlitev die Teilzeitbeschäftigung/Teilbeschäftigung, disciplina die Teildisziplin, plačilo die Teilleistung, področje das Teilgebiet/ der Teilbereich/ die Teildisziplin, kasko zavarovanje die Teilkaskoversicherung, vprašanje die Teilfrage)

    2. partiell, Partial-
    astronomija delni lunin mrk partielle Mondfinsternis
    matematika delna množica ➞ → podmnožica
    delna vsota die Partialsumme
    matematika delni ulomki Partialbrüche, Teilbrüche
    razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung

    3.
    delno pravo das Partikularrecht

    4.
    delni izpit das Vorexamen
    medicina delna ohromelost die Schwäche
  • enodnéven a day's; one-day; of one day, one day long, lasting one day; ephemeral

    enodnévna odpoved a day's notice
    enodnévna stavka one-day strike
  • give*1 [giv]

    1. prehodni glagol
    da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
    medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
    donašati
    pogovorno izdati

    2. neprehodni glagol
    dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
    (o oknu) gledati (on, on to, upon na)
    biti prožen

    to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
    to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
    to give attention to paziti na
    to give a bird izžvižgati
    to give birth to roditi; figurativno povzročiti
    to give chase zasledovati, loviti
    to give a cry vzklikniti
    to give credit zaupati, verjeti
    to give into custody izročiti policiji
    to give a damn for prav nič ne marati
    to give a decision odločiti zadevo
    to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
    to give ear to poslušati, uslišati
    to give evidence pričati
    to give the gate odpustiti iz službe
    to give the go-by ne upoštevati, prezirati
    to give a good account of o.s. dobro se izkazati
    ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
    to give ground umakniti se
    to give a guess ugibati
    to give it to s.o. grajati, dati komu popra
    to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
    to give a jump poskočiti
    to give to know sporočiti
    to give a laugh zasmejati se
    figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
    to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
    to give a look pogledati
    it's a matter of give and take roka roko umiva
    to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
    to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
    to give place umakniti se
    to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
    to give a ring poklicati po telefonu
    to give rise to povzročiti; zbuditi željo
    to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
    to give the sack to s.o. odpustiti koga
    pogovorno to give the show away izdati skrivnost
    to give the slip izmuzniti se
    to give a start planiti
    to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
    to give thanks zahvaliti se
    to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
    to give tit for tat enako z enakim poplačati
    to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
    to give trouble povzročati sitnosti
    to give o.s. trouble potruditi se
    to give s.o. to understand dati komu razumeti
    to give vent dati si duška
  • hand in prehodni glagol
    izročiti (to komu)
    vložiti prošnjo; predočiti komu kaj

    to hand in one's resignation dati pismeno odpoved
  • héritage [eritaž] masculin dediščina, zapuščina

    renonciation féminin à l'héritage odpoved dediščini
    tante féminin à héritage (figuré) teta z dediščino, bogata teta
    répudier un héritage zavrniti dediščino
  • jedrsko orožje srednji spol Atomwaffen množina, Kernwaffen
    brez jedrskega orožja atomwaffenfrei, kernwaffenfrei
    pogodba o omejitvi jedrskega orožja der Atomwaffensperrvertrag
    odpoved jedrskemu orožju der Kernwaffenverzicht
  • ledvica samostalnik
    ponavadi v množini (del telesa) ▸ vese
    presaditev ledvice ▸ veseátültetés
    delovanje ledvic ▸ veseműködés
    odpoved ledvic ▸ veseelégtelenség
    bolezni ledvic ▸ vesebetegség
    okvara ledvic ▸ veseelégtelenség
    vnetje ledvic ▸ vesegyulladás
    transplantacija ledvice ▸ vesetranszplantáció
    darovalec ledvice ▸ vesedonor
    kamni v ledvicah ▸ vesekövek
    bolečina v ledvicah ▸ vesefájdalom
    Vsako vnetje ledvic in mehurja zahteva podroben pregled pri zdravniku. ▸ Minden vese- és hólyaggyulladás alapos orvosi kivizsgálást igényel.
  • napréjšnji anticipado

    naprejšnje plačilo pago m anticipado; anticipación f
    enomesečna naprejšnji odpoved aviso m con un mes de anticipación
    dati naprejšnje plačilo antepagar
    z naprejšnjo srčno zahvalo con muchas gracias anticipadas
  • nasilj|e srednji spol (-a …) die Gewalt; dejanje: die Gewalthandlung, die Gewalttat; (uporaba sile) die Gewaltanwendung; (nasilnost) die Gewalttätigkeit
    povračilno nasilje die Gegengewalt
    izvajati nasilje (nad) Gewalt üben, (jemanden/etwas) [mißhandeln] misshandeln
    dejanje nasilja die Gewalthandlung, die Gewalttat, države, institucije: der Gewaltakt
    grožnja z nasiljem die Gewaltandrohung
    odpoved nasilju der Gewaltverzicht
    figurativno to je nasilje nad resnico/dejstvi/zgodovino das tut der Wahrheit/den Tatsachen/der Geschichte Gewalt an
  • negō -āre -āvī -ātum

    I. intr. reči (govoriti) ne, reči (soditi), da ne, odgovoriti (odgovarjati) z ne: vel ai vel nega Naev. ap. Prisc., vel tu mihi aias vel neges Pl., negat quis: nego, ait: aio Ter., Diogenes ait, Antipater negat Ci., numquam reo cuiquam tam humili, tam sordido, tam nocenti, tam alieno tam praecise negavi quam hic mihi plane [sine] ulla exceptione praecidit Ci. ep.; z dat. personae ali rei: saepius idem roganti negare Ci., non facile Gallos Gallis negare potuisse C., potes his impune negare O., petitioni n. Traianus ap. Plin. iun.

    II. trans.

    1. zanik(ov)ati, reči (govoriti, praviti, trditi, zagotavljati), da česa ni, negírati, (u)tajiti, zatajiti (zatajevati), prikriti (prikrivati): crimen Ci., Q., peccatum tuum negare non potes Ci., Gabinius nihil ex eis negavit Ci., quorum alterum neque nego neque … L., n. deos Sen. ph., debitor usuram pariter sortemque negabit Mart., n. omne evangelium Tert.; z ACI (v sl. stopi nikalnica nav. v objektni stavek): Manlio negas esse credendum (= Manlio dicis non esse credendum) Ci. praviš, da Manliju ne gre verjeti, nego in tota Sicilia ullum argenteum vas fuisse Ci. trdim, da … ni bilo nobene srebrne posode, si ita fecissent, fines eorum (sc. se) vastaturum (sc. esse) negat C., neget per omnes deos se meminisse Tib.; pesn. metaf. o neosebnih subj.: ratio reclamat vera negatque credere posse animum Lucr., sin (sc. arenae) in sua posse negabunt ire loca V., et hoc negat (sc. phaselus ille) minacis Adriatici negare litus Cat. in meni, da tega ne taji obala grozečega Jadranskega morja; pred konstrukcijo ACI stoječa nikalnica ne izniči zanikanja: nega esse quod dem nec mihi nec mutuom neque aliud quicquam Pl., negat nec suspicari Ci.; včasih je treba iz glag. negare povzeti za drugi del stavka trdilen glag. dicendi: plerique negant Caesarem in condicione mansurum postulataque haec ab eo interposita esse Ci. ep., negat se totiens fusum Numidam pertimescere: virtuti suorum satis credere S., negabat cessandum et utique prius confligendum L.; v pass. z NCI: Col., Plin., Mart., Suet., ibi vis facta (sc. esse) negabitur Ci. trdilo se bo, da tam ni prišlo do nasilja, quod auspicari tamquam invisi diis immortalibus negarentur posse L., casta (sc. esse) negor O. pravijo, da sem nečistnica; pa tudi negari z ACI: negandum est esse deos Ci., negarine ullo modo possit, numquam quemquam stabili et firmo et magno animo effici posse Ci.; poseb. negare (negari) non posse s quin (da): negare non posse, quin rectius sit exercitum mitti L., negari non potest, quin bonum sit Lact.; abs.: ne nega! Ter., factum est: non nego Ter., qui a Naevio vel sumpsisti multa, si fateris, vel, si negas, surripuisti Ci.; litota: non nego Ci. ne tajim = priznavam, pritrjujem; elipt. (v jeziku komediografov): ille primo se negare (sc. uxorem ducturum) Ter., ego me nego (sc. nosse) Ter.

    2. odreči (odrekati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti, odpoved(ov)ati, kratiti komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa, ne hoteti, braniti se: quicquam quisquam [quemquam], quemque quisque conveniat, neget Enn. ap. Corn., viris tam amantibus mei nihil negare possum Ci., belle negandum (sc. est), si qui roget, ut … Q. Ci., postquam id obstinate sibi negari vidit C., n. auxilium Veientibus L., miseris alimenta, patriae opem O., cupimus negata O. kar so nam odrekli, stimulisque negantem … agens Lucan., sibi omnia n. Sen. ph. vsemu se odpoved(ov)ati, ničesar si ne privoščiti, roganti civitatem negavit Suet.; pesn.: illa se negat Ter. se odreka = noče, comitem (sc. se) negare Q. ne hoteti služiti (biti) za spremljevalca, vela ventis n. O. jadra zviti, non ego me vinclis verberibusque nego Tib. ne odtegujem (izogibam, izmikam) se; pesn. metaf. o neosebnih subj.: nec mihi materiam bellatrix Roma negabat O., negat (sc. seges) victum V. ali poma negat regio O. odpoveduje = ne rodi (prim. sl.: „nebo je roso odpovedalo“), nec inutile bellis subsidium, si dextra neget Stat.; z inf.: Leucothoë nanti ferre negavit opem O., nos quoque ire negabamus O., figurare varie nisi eruditis negatum est Plin. iun.; z ACI: quibus te propter aliquod officium necessitudinis adfuturum negaris Ci., Hannibalem Libyae pelli florentibus annis vita atque extingui primordia tanta negabam Sil. nisem hotel; alicui non negare s quin: qui quidam … adulescenti negare non potuerit, quin eum accerseret N., non hoc mihi namque negares, omnipotens, quin et pugnae subducere Turnum et Dauno possem incolumem servare parenti V.; s samim dat.: negare nemini Ci.; pesn. metaf. o neosebnih subj.: ast' tamen illi membra negant, lassusque ferit praecordia sanguis Stat. odpovedujejo, praecipuus sed enim labor est excindere dextra oppositas rupes et saxa negantia ferro Stat.; litot.: nec candida cursus Luna negat V.

    Opomba: Star. cj. pf. negassim: Pl.; inf. pr. pass. negarier: Prud.
  • notranji organ stalna zveza
    (del telesa) ▸ belső szerv
    krvavitev notranjih organov ▸ belső szervek vérzése
    odpoved notranjih organov ▸ belső szervek elégtelensége
    poškodbe notranjih organov ▸ belső szervek sérülése
    delovanje notranjih organov ▸ belső szervek működése
    bolezen notranjih organov ▸ belső szervek betegsége
    vitalni notranji organi ▸ létfontosságú belső szervek
  • odpoved|ati3 [é] (-m) RTV: absagen
    | ➞ → odpoved4
  • odstranit|ev ženski spol (-ve …)

    1. die Beseitigung

    2. medicina, s čistilom, z ukrepom: die Entfernung

    3. razlogov ipd.: die Ausräumung

    4. (odvoz) die Abfuhr

    5. vrhnje plasti zemlje ipd.: die Abtragung, das Abtragen; (očiščenje) die Befreiung (von)
    odstranitev opaža die Entschalung
    odstranitev min die Entminung
    pravo odstranitev uradnega pečata der Siegelbruch

    6. vojska (nedovoljen odhod) unerlaubte Entfernung
    | ➞ → odpoved, odpustitev
  • opustit|ev ženski spol (-ve …) kakega dejanja: die Unterlassung (tudi pravo); (odpoved čemu) der Verzicht (auf), die Aufgabe; proizvodnje ipd.: die Auflassung, v tovarni: die [Stillegung] Stilllegung (eines Werkes)
    opustitev poslovanja die Geschäftsauflösung
    opustitev prijave pravo die Nichtanzeige
    greh opustitve die Unterlassungssünde
    pravo kaznivo dejanje, storjeno z opustitvijo das Unterlassungsdelikt
  • orožj|e1 [ó] srednji spol (-a …) vojska

    1. (oborožitev) Waffen množina, die Bewaffnung, die Rüstung; (bojna oprema) das Kriegsgerät; (bojno sredstvo) kemično: der Kampfstoff

    2. die Waffe (avtomatsko Maschinenwaffe, daljinsko Langstreckenwaffe, jedrsko Kernwaffe, Atomwaffe, maščevalno Vergeltungswaffe, metalno Wurfwaffe, ofenzivno Angriffswaffe, kratkega dometa Kurzstreckenwaffe, srednjega dometa Mittelstreckenwaffe, za bodenje Hiebwaffe, za množično uničevanje Massenausrottungswaffen množina, protipodmorniško U-Jagd-Waffe, protitankovsko Panzerabwehrwaffe, raketno Raketenwaffe, ramensko strelno Schulterfeuerwaffe, razdiralno Zerstörungswaffe, ročno protitankovsko Panzerabwehrhandwaffe, ročno strelno Handfeuerwaffe, Handwaffe, Faustfeuerwaffe, samokresno Selbstladewaffe, strelno Feuerwaffe, Schießwaffe, [Schußwaffe] Schusswaffe, tajno Geheimwaffe, taktično taktische Waffe, teledirigirano Fernlenkwaffe uničevalno Vernichtungswaffe, uplenjeno Beutewaffen množina, vbodno Stichwaffe, Stoßwaffe, letalstvo vgrajeno Bordwaffe, zastraševalno Abschreckungswaffe)
    dobava orožja die Waffenlieferung
    izvoz orožja der Rüstungsexport
    nakup/nakupovanje orožja der Rüstungskauf
    posedovanje orožja der Waffenbesitz
    uporaba orožja der Waffengebrauch
    uporaba strelnega orožja der [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch
    zbirka orožja die Waffensammlung
    ples z orožjem der Waffentanz
    figurativno rožljanje z orožjem das Säbelrasseln, Säbelgerassel
    trgovec z orožjem der Waffenhändler
    trgovina z orožjem der Waffenhandel
    z orožjem komu kaj vzeti ipd.: mit Waffengewalt
    z lastnim orožjem mit seinen eigenen Waffen (tudi figurativno)
    odpoved orožju der Waffenverzicht
    zakonodaja o orožju das Waffenrecht
    položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
    pustiti, da naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
    orožje molči die Waffen ruhen
    brez orožja waffenlos, unbewaffnet, ozemlje: waffenfrei
    seči po orožju zu den Waffen greifen
  • ōtto

    A) agg.

    1. osem:
    dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
    in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

    2. osem, osmica:
    abita al numero 8 stanuje na osmici
    prenda il numero otto stopite na osmico
    corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

    B) m invar.

    1. osem; osmica:
    l'otto del mese osmega v mesecu
    l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
    oggi a otto danes teden
    ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

    2.
    otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

    3. šport osmerec