-
blau moder; Wein: rahlo moten, (betrunken) nasekan, pijan; blauer Anton delavski kombinezon; blaue Bohnen krogle; blauer Brief odpoved; blauer Dunst tobačni dim; blauer Fleck modrica; blauer Kohl rdeče zelje; blauer Montag plavi ponedeljek; blau sein biti nasekan, pijan; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti; jemandem blauen Dunst vormachen farbati (koga); sein blaues Wunder erleben doživeti neprijetno presenečenje, doživeti čuda
-
contrato moški spol pogodba, dogovor
contrato de arrendamiento pogodba o zakupu (najemu)
por contrato pogodbeno
infracción de un contrato kršitev pogodbe
rescisión de un contrato odpoved pogodbe
concluir (anular, renovar, rescindir) un contrato skleniti (razveljaviti, obnoviti, odpovedati) pogodbo
estipular por contrato pogodbeno določiti
infringir un contrato kršiti pogodbo
-
dediščin|a [é] ženski spol (-e …) das Erbe; die Erbschaft; die Erbmasse; posamezen predmet: das Erbstück; figurativno das Erbe, -erbe (kulturna Kulturerbe, svetovna kulturna Weltkulturerbe, umetnostna Kunsterbe), -gut (miselna Gedankengut)
pravo ležeča dediščina ruhende Erbschaft
pričakovana dediščina die Erbanwartschaft
delitev dediščine die Erbschaftsauseinandersetzung, Erbschaftsteilung, Erbauseinandersetzung
pravica do dediščine der Erbschaftsanspruch/Erbanspruch
pripad dediščine der Erbanfall
odpoved dediščini der Erbverzicht
davek na dediščino die Erbschaftssteuer
-
dedovanj|e, dedovanj|e [é] srednji spol (-a …) das Erben; živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, medicina die Vererbung; pravo (dedni red) die Erbfolge; po kom: die Beerbung (einer Person); (primer dedovanja) der Erbfall
sposoben za dedovanje erbfähig
nesposoben za dedovanje erbunfähig
zakon o dedovanju das Erbgesetz
odpoved dedovanju der Erbverzicht
-
deln|i [é] (-a, -o)
1. Teil- (donos der Teilertrag, invalid der Teilinvalide, astronomija mrk die Teilfinsternis, pojem der Teilbegriff, rezultat das Teilergebnis, sistem das Teilsystem, sporazum die Teileinigung, uspeh der Teilerfolg, znesek der Teilbetrag, invalidnost die Teilinvalidität, mobilizacija die Teilmobilisierung, odpoved die Teilkündigung, odpoved nečemu der Teilverzicht, odpoved sistema der Teilausfall, pokojnina die Teilrente, proteza die Teilprothese, rešitev die Teillösung, ptica selivka der Teilzieher, pravo spolnitev die Teilleistung, terjatev die Teilforderung, vsota die Teilsumme, zaposlitev die Teilzeitbeschäftigung/Teilbeschäftigung, disciplina die Teildisziplin, plačilo die Teilleistung, področje das Teilgebiet/ der Teilbereich/ die Teildisziplin, kasko zavarovanje die Teilkaskoversicherung, vprašanje die Teilfrage)
2. partiell, Partial-
astronomija delni lunin mrk partielle Mondfinsternis
matematika delna množica ➞ → podmnožica
delna vsota die Partialsumme
matematika delni ulomki Partialbrüche, Teilbrüche
razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung
3.
delno pravo das Partikularrecht
4.
delni izpit das Vorexamen
medicina delna ohromelost die Schwäche
-
enodnéven a day's; one-day; of one day, one day long, lasting one day; ephemeral
enodnévna odpoved a day's notice
enodnévna stavka one-day strike
-
give*1 [giv]
1. prehodni glagol
da(ja)ti, darovati; izročiti, poda(ja)ti; dodeliti, podeliti
medicina okužiti, inficirati; plačati, povrniti; proizvajati; povzročiti, povzročati, zbuditi, zbujati; dovoliti, dopustiti; opisati, naslikati; posvetiti, posvečati se; sporočiti, povedati; žrtvovati; odreči se, opustiti; izreči sodbo (against)
donašati
pogovorno izdati
2. neprehodni glagol
dati; popustiti, popuščati, vdati se; (o cesti) peljati, voditi (into, on, on to)
(o oknu) gledati (on, on to, upon na)
biti prožen
to give o.s. airs dajati si videz, šopiriti se
to give it against s.o. odločiti se na škodo drugega
to give attention to paziti na
to give a bird izžvižgati
to give birth to roditi; figurativno povzročiti
to give chase zasledovati, loviti
to give a cry vzklikniti
to give credit zaupati, verjeti
to give into custody izročiti policiji
to give a damn for prav nič ne marati
to give a decision odločiti zadevo
to give s.o. his due dati komu, kar mu gre
to give ear to poslušati, uslišati
to give evidence pričati
to give the gate odpustiti iz službe
to give the go-by ne upoštevati, prezirati
to give a good account of o.s. dobro se izkazati
ameriško to give as good as one gets poplačati enako z enakim
to give ground umakniti se
to give a guess ugibati
to give it to s.o. grajati, dati komu popra
to give judgement (ali sentence) izreči sodbo
to give a jump poskočiti
to give to know sporočiti
to give a laugh zasmejati se
figurativno to give a lift pomagati; ameriško vzeti s seboj (v vozilo)
to give one's love (ali regards) dati koga pozdraviti
to give a look pogledati
it's a matter of give and take roka roko umiva
to give o.s. (ali one's mind) to s.th. posvetiti se čemu
to give notice sporočiti; dati odpoved (iz službe)
to give place umakniti se
to give one's respects to s.o. priporočiti se komu
to give a ring poklicati po telefonu
to give rise to povzročiti; zbuditi željo
to give a Roland for an Oliver vrniti milo za drago
to give the sack to s.o. odpustiti koga
pogovorno to give the show away izdati skrivnost
to give the slip izmuzniti se
to give a start planiti
to give it straight to s.o. naravnost komu povedati
to give thanks zahvaliti se
to give the sack (ali boot, mitten) odpustiti iz službe
to give tit for tat enako z enakim poplačati
to give tongue (ali voice) oglasiti se; zalajati
to give trouble povzročati sitnosti
to give o.s. trouble potruditi se
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to give vent dati si duška
-
hand in prehodni glagol
izročiti (to komu)
vložiti prošnjo; predočiti komu kaj
to hand in one's resignation dati pismeno odpoved
-
héritage [eritaž] masculin dediščina, zapuščina
renonciation féminin à l'héritage odpoved dediščini
tante féminin à héritage (figuré) teta z dediščino, bogata teta
répudier un héritage zavrniti dediščino
-
jedrsko orožje srednji spol Atomwaffen množina, Kernwaffen
brez jedrskega orožja atomwaffenfrei, kernwaffenfrei
pogodba o omejitvi jedrskega orožja der Atomwaffensperrvertrag
odpoved jedrskemu orožju der Kernwaffenverzicht
-
ledvica samostalnik ponavadi v množini (del telesa) ▸
vesepresaditev ledvice ▸ veseátültetés
delovanje ledvic ▸ veseműködés
odpoved ledvic ▸ veseelégtelenség
bolezni ledvic ▸ vesebetegség
okvara ledvic ▸ veseelégtelenség
vnetje ledvic ▸ vesegyulladás
transplantacija ledvice ▸ vesetranszplantáció
darovalec ledvice ▸ vesedonor
kamni v ledvicah ▸ vesekövek
bolečina v ledvicah ▸ vesefájdalom
Vsako vnetje ledvic in mehurja zahteva podroben pregled pri zdravniku. ▸ Minden vese- és hólyaggyulladás alapos orvosi kivizsgálást igényel.
-
napréjšnji anticipado
naprejšnje plačilo pago m anticipado; anticipación f
enomesečna naprejšnji odpoved aviso m con un mes de anticipación
dati naprejšnje plačilo antepagar
z naprejšnjo srčno zahvalo con muchas gracias anticipadas
-
nasilj|e srednji spol (-a …) die Gewalt; dejanje: die Gewalthandlung, die Gewalttat; (uporaba sile) die Gewaltanwendung; (nasilnost) die Gewalttätigkeit
povračilno nasilje die Gegengewalt
izvajati nasilje (nad) Gewalt üben, (jemanden/etwas) [mißhandeln] misshandeln
dejanje nasilja die Gewalthandlung, die Gewalttat, države, institucije: der Gewaltakt
grožnja z nasiljem die Gewaltandrohung
odpoved nasilju der Gewaltverzicht
figurativno to je nasilje nad resnico/dejstvi/zgodovino das tut der Wahrheit/den Tatsachen/der Geschichte Gewalt an
-
negō -āre -āvī -ātum
I. intr. reči (govoriti) ne, reči (soditi), da ne, odgovoriti (odgovarjati) z ne: vel ai vel nega Naev. ap. Prisc., vel tu mihi aias vel neges Pl., negat quis: nego, ait: aio Ter., Diogenes ait, Antipater negat Ci., numquam reo cuiquam tam humili, tam sordido, tam nocenti, tam alieno tam praecise negavi quam hic mihi plane [sine] ulla exceptione praecidit Ci. ep.; z dat. personae ali rei: saepius idem roganti negare Ci., non facile Gallos Gallis negare potuisse C., potes his impune negare O., petitioni n. Traianus ap. Plin. iun. —
II. trans.
1. zanik(ov)ati, reči (govoriti, praviti, trditi, zagotavljati), da česa ni, negírati, (u)tajiti, zatajiti (zatajevati), prikriti (prikrivati): crimen Ci., Q., peccatum tuum negare non potes Ci., Gabinius nihil ex eis negavit Ci., quorum alterum neque nego neque … L., n. deos Sen. ph., debitor usuram pariter sortemque negabit Mart., n. omne evangelium Tert.; z ACI (v sl. stopi nikalnica nav. v objektni stavek): Manlio negas esse credendum (= Manlio dicis non esse credendum) Ci. praviš, da Manliju ne gre verjeti, nego in tota Sicilia ullum argenteum vas fuisse Ci. trdim, da … ni bilo nobene srebrne posode, si ita fecissent, fines eorum (sc. se) vastaturum (sc. esse) negat C., neget per omnes deos se meminisse Tib.; pesn. metaf. o neosebnih subj.: ratio reclamat vera negatque credere posse animum Lucr., sin (sc. arenae) in sua posse negabunt ire loca V., et hoc negat (sc. phaselus ille) minacis Adriatici negare litus Cat. in meni, da tega ne taji obala grozečega Jadranskega morja; pred konstrukcijo ACI stoječa nikalnica ne izniči zanikanja: nega esse quod dem nec mihi nec mutuom neque aliud quicquam Pl., negat nec suspicari Ci.; včasih je treba iz glag. negare povzeti za drugi del stavka trdilen glag. dicendi: plerique negant Caesarem in condicione mansurum postulataque haec ab eo interposita esse Ci. ep., negat se totiens fusum Numidam pertimescere: virtuti suorum satis credere S., negabat cessandum et utique prius confligendum L.; v pass. z NCI: Col., Plin., Mart., Suet., ibi vis facta (sc. esse) negabitur Ci. trdilo se bo, da tam ni prišlo do nasilja, quod auspicari tamquam invisi diis immortalibus negarentur posse L., casta (sc. esse) negor O. pravijo, da sem nečistnica; pa tudi negari z ACI: negandum est esse deos Ci., negarine ullo modo possit, numquam quemquam stabili et firmo et magno animo effici posse Ci.; poseb. negare (negari) non posse s quin (da): negare non posse, quin rectius sit exercitum mitti L., negari non potest, quin bonum sit Lact.; abs.: ne nega! Ter., factum est: non nego Ter., qui a Naevio vel sumpsisti multa, si fateris, vel, si negas, surripuisti Ci.; litota: non nego Ci. ne tajim = priznavam, pritrjujem; elipt. (v jeziku komediografov): ille primo se negare (sc. uxorem ducturum) Ter., ego me nego (sc. nosse) Ter.
2. odreči (odrekati), zavrniti (zavračati), odbi(ja)ti, odpoved(ov)ati, kratiti komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa, ne hoteti, braniti se: quicquam quisquam [quemquam], quemque quisque conveniat, neget Enn. ap. Corn., viris tam amantibus mei nihil negare possum Ci., belle negandum (sc. est), si qui roget, ut … Q. Ci., postquam id obstinate sibi negari vidit C., n. auxilium Veientibus L., miseris alimenta, patriae opem O., cupimus negata O. kar so nam odrekli, stimulisque negantem … agens Lucan., sibi omnia n. Sen. ph. vsemu se odpoved(ov)ati, ničesar si ne privoščiti, roganti civitatem negavit Suet.; pesn.: illa se negat Ter. se odreka = noče, comitem (sc. se) negare Q. ne hoteti služiti (biti) za spremljevalca, vela ventis n. O. jadra zviti, non ego me vinclis verberibusque nego Tib. ne odtegujem (izogibam, izmikam) se; pesn. metaf. o neosebnih subj.: nec mihi materiam bellatrix Roma negabat O., negat (sc. seges) victum V. ali poma negat regio O. odpoveduje = ne rodi (prim. sl.: „nebo je roso odpovedalo“), nec inutile bellis subsidium, si dextra neget Stat.; z inf.: Leucothoë nanti ferre negavit opem O., nos quoque ire negabamus O., figurare varie nisi eruditis negatum est Plin. iun.; z ACI: quibus te propter aliquod officium necessitudinis adfuturum negaris Ci., Hannibalem Libyae pelli florentibus annis vita atque extingui primordia tanta negabam Sil. nisem hotel; alicui non negare s quin: qui quidam … adulescenti negare non potuerit, quin eum accerseret N., non hoc mihi namque negares, omnipotens, quin et pugnae subducere Turnum et Dauno possem incolumem servare parenti V.; s samim dat.: negare nemini Ci.; pesn. metaf. o neosebnih subj.: ast' tamen illi membra negant, lassusque ferit praecordia sanguis Stat. odpovedujejo, praecipuus sed enim labor est excindere dextra oppositas rupes et saxa negantia ferro Stat.; litot.: nec candida cursus Luna negat V.
Opomba: Star. cj. pf. negassim: Pl.; inf. pr. pass. negarier: Prud.
-
notranji organ stalna zveza (del telesa) ▸
belső szervkrvavitev notranjih organov ▸ belső szervek vérzése
odpoved notranjih organov ▸ belső szervek elégtelensége
poškodbe notranjih organov ▸ belső szervek sérülése
delovanje notranjih organov ▸ belső szervek működése
bolezen notranjih organov ▸ belső szervek betegsége
vitalni notranji organi ▸ létfontosságú belső szervek
-
odpoved|ati3 [é] (-m) RTV: absagen
| ➞ → odpoved4
-
odstranit|ev ženski spol (-ve …)
1. die Beseitigung
2. medicina, s čistilom, z ukrepom: die Entfernung
3. razlogov ipd.: die Ausräumung
4. (odvoz) die Abfuhr
5. vrhnje plasti zemlje ipd.: die Abtragung, das Abtragen; (očiščenje) die Befreiung (von)
odstranitev opaža die Entschalung
odstranitev min die Entminung
pravo odstranitev uradnega pečata der Siegelbruch
6. vojska (nedovoljen odhod) unerlaubte Entfernung
| ➞ → odpoved, odpustitev
-
opustit|ev ženski spol (-ve …) kakega dejanja: die Unterlassung (tudi pravo); (odpoved čemu) der Verzicht (auf), die Aufgabe; proizvodnje ipd.: die Auflassung, v tovarni: die [Stillegung] Stilllegung (eines Werkes)
opustitev poslovanja die Geschäftsauflösung
opustitev prijave pravo die Nichtanzeige
greh opustitve die Unterlassungssünde
pravo kaznivo dejanje, storjeno z opustitvijo das Unterlassungsdelikt
-
orožj|e1 [ó] srednji spol (-a …) vojska
1. (oborožitev) Waffen množina, die Bewaffnung, die Rüstung; (bojna oprema) das Kriegsgerät; (bojno sredstvo) kemično: der Kampfstoff
2. die Waffe (avtomatsko Maschinenwaffe, daljinsko Langstreckenwaffe, jedrsko Kernwaffe, Atomwaffe, maščevalno Vergeltungswaffe, metalno Wurfwaffe, ofenzivno Angriffswaffe, kratkega dometa Kurzstreckenwaffe, srednjega dometa Mittelstreckenwaffe, za bodenje Hiebwaffe, za množično uničevanje Massenausrottungswaffen množina, protipodmorniško U-Jagd-Waffe, protitankovsko Panzerabwehrwaffe, raketno Raketenwaffe, ramensko strelno Schulterfeuerwaffe, razdiralno Zerstörungswaffe, ročno protitankovsko Panzerabwehrhandwaffe, ročno strelno Handfeuerwaffe, Handwaffe, Faustfeuerwaffe, samokresno Selbstladewaffe, strelno Feuerwaffe, Schießwaffe, [Schußwaffe] Schusswaffe, tajno Geheimwaffe, taktično taktische Waffe, teledirigirano Fernlenkwaffe uničevalno Vernichtungswaffe, uplenjeno Beutewaffen množina, vbodno Stichwaffe, Stoßwaffe, letalstvo vgrajeno Bordwaffe, zastraševalno Abschreckungswaffe)
dobava orožja die Waffenlieferung
izvoz orožja der Rüstungsexport
nakup/nakupovanje orožja der Rüstungskauf
posedovanje orožja der Waffenbesitz
uporaba orožja der Waffengebrauch
uporaba strelnega orožja der [Schußwaffengebrauch] Schusswaffengebrauch
zbirka orožja die Waffensammlung
ples z orožjem der Waffentanz
figurativno rožljanje z orožjem das Säbelrasseln, Säbelgerassel
trgovec z orožjem der Waffenhändler
trgovina z orožjem der Waffenhandel
z orožjem komu kaj vzeti ipd.: mit Waffengewalt
z lastnim orožjem mit seinen eigenen Waffen (tudi figurativno)
odpoved orožju der Waffenverzicht
zakonodaja o orožju das Waffenrecht
položiti orožje die Waffen strecken/niederlegen
pustiti, da naj spregovori orožje die Waffen sprechen lassen
orožje molči die Waffen ruhen
brez orožja waffenlos, unbewaffnet, ozemlje: waffenfrei
seči po orožju zu den Waffen greifen
-
ōtto
A) agg.
1. osem:
dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto
2. osem, osmica:
abita al numero 8 stanuje na osmici
prenda il numero otto stopite na osmico
corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)
B) m invar.
1. osem; osmica:
l'otto del mese osmega v mesecu
l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
oggi a otto danes teden
ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico
2.
otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)
3. šport osmerec