Franja

ígra play; (biljard, karte, šport) game; šport (tekma) match

odločilna ígra šport key game, decider; (radio, slušna) play; (predstava) performance; (lutkovna) puppetry; (teniška partija) set; (zabava) amusement, pastime; (igralcev v gledališču) acting, playing; glasba (manner of) playing
olimpijske ígre the Olympic Games pl, the Olympics pl
družabne ígre parlour games, party games pl
hazardna ígra gamble, gambling
ígre na prostem outdoor games pl
besedna ígra a play on words, pun
neodločena ígra draw
poštena, odkrita ígra fair play
nepoštena, zahrbtna ígra foul play
tvegana ígra a risky (ali a bold) game
nema ígra (pantomima) dumb-show
otročja ígra child's play, kid's play
(čudna) ígra narave (npr. tele z dvema glavama) beak (of nature)
ígre v spretnosti games pl of skill
tovariš pri ígri partner, playfellow, playmate
dolgovi pri ígri gambling debts, gaming debts
čas za ígro playtime
izguba pri ígri loss at play
podaljšanje ígre extra time
prekinitev ígre (odmor) ZDA time-out
prepoved ígre playing ban
pravilo (kake) ígre rule (of a game)
trajanje ígre length (ali time) of play
izid, rezultat ígre (nogomet itd.) score(s pl)
kakšen je izid ígre? what's the score?
kvarilec ígre killjoy, spoilsport, wet blanket
ígra mačke in miši cat-and-mouse game
igrati dvojno ígro (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
njegovo življenje je v ígri (na kocki) his life is at stake
imeti srečo v ígri to have a lucky break (ali streak), to strike lucky
izgubiti ígro to lose the game
predati ígro (kot izgubljeno) to give up the game as lost, (figurativno) to throw in the sponge (ali the towel)
to je otročja ígra v primeri z... it's child's play compared with...
dobiti ígro to win the game
goljufati pri ígri to cheat (at gambling), not to play fair, arhaično to sharp
pokvariti komu ígro (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
poskusiti (svojo) srečo v ígri to try one's luck at gambling
igrati nevarno ígro to play a dangerous game
igrati visoko ígro to play for high stakes
spregledal, spoznal sem njegovo ígro (figurativno) I understood his little game, I saw through his tricks
to je otročja ígra (figurativno) this is an easy task
to je bila otročja ígra šport, lahka zmaga this was a walkover (ali child's play)
zapraviti svoje premoženje pri ígri to gamble away one's fortune

interval [íntəvəl] samostalnik
razmik, presledek, meddobje
glasba interval
medicina svetel trenutek

at intervals v presledkih, tu in tam
at regular intervals v enakomernih presledkih
at intervals of 50 feet v razmiku petdesetih čevljev
interval signal znak za odmor (radio)

kava samostalnik
1. (pijača) ▸ kávéPoleg odlične kave pa gostom ponujajo še vrsto odličnih tort. ▸ A kiváló kávé mellett pedig többféle kiváló tortát kínálnak a vendégeiknek.
Povezane iztočnice: dolga kava, ekspresna kava

2. (dogodek) ▸ kávé, kávézásPo kosilu sva se oprhala, se preoblekla in šla na kavo k prijatelju. ▸ Ebéd után lezuhanyoztunk, átöltöztünk és elmentünk egy kávéra a barátunkhoz.Naši odmori za kavo so bili pogosto podobnim skupinskim terapijam. ▸ A kávészüneteink gyakran csoportterápiára hasonlítottak.Zdaj morava najine skupne kave vpisati v rokovnike. ▸ Most a közös kávézásainkat határidőnaplóba kell írnunk.Na najinih, predvsem dolgih sobotnih kavah v globokih debatah rešujeva svet. ▸ Hosszas szombati kávézásaink során nagy vitákkal mentjük meg a világot.

3. (zrna kavovca) ▸ kávéV tovarni bodo lahko izdelali do 5000 ton kave. ▸ A gyár akár 5 000 tonna kávé előállítására is képes lesz.

4. (rastlina) ▸ kávéBrazilija se na področjih, kjer ležijo plantaže kave, že mesece spopada s sušo. ▸ Brazília azokon a területeken, amelyeket kávéültetvények borítanak, már több hónapja küzd az aszállyal.Med najbolj razširjenimi plantažno gojenimi sortami kav sta Coffea arabica in Coffea robusta. ▸ A Coffea arabica és a Coffea robusta a legelterjedtebb, ültetvényen termesztett kávéfajta.

5. (kavni nadomestek) ▸ kávéZjutraj zavoham, ko ti babica pripravlja mlečno kavo, preden greš v šolo. ▸ Reggelente érzem az illatát, amikor nagymamád tejeskávét főz neked, mielőtt iskolába mész.Ječmenova kava ne vsebuje kofeina, vseeno pa prečisti telo in odplavlja različne strupe iz telesa. ▸ Az árpakávé nem tartalmaz koffeint, de ennek ellenére megtisztítja a szervezetet és kisöpri belőle a különböző salakanyagokat.
Povezane iztočnice: žitna kava

kosil|o srednji spol (-a …) das Mittagessen
odmor za kosilo die Essenpause, Mittagpause
-essen (poročno Hochzeitsessen, skupno Gemeinschaftsessen)
pri kosilu bei Tisch, am Mittagstisch, zu Tisch
sesti h kosilu sich zum Tisch setzen

krat|ek (-ka, -ko; krajši, najkrajši) kurz
kratek in jedrnat kurz und bündig
kratko in jasno klipp und klar
Kurz- (dopust der Kurzurlaub, odmor die Kurzpause, oznaka die Kurzbezeichnung, podaja šport der [Kurzpaß] Kurzpass, poročilo die Kurzmeldung)
kratkih las/nog kurzhaarig/kurzfüßig
s kratkimi prsti/rokavi/ročico kurzfingerig/kurzärmelig/kurzarmig
na kratko postrižen/povedano kurzgeschoren/[kurzgefaßt] kurz gefasst
biti kratek kurz machen, (na kratko povedati) sich kurz fassen
biti kratkega veka kurzlebig sein
na kratko kurz, [kurzgefaßt] kurz gefasst
na kratko in aller Kürze
na kratko odpraviti kurz (und schmerzlos) abfertigen
na kratko opraviti z kurzen [Prozeß] Prozess machen (mit), eine Sache kurz abtun
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
držati na kratko z denarjem: [knapphalten] knapp halten, [kurzhalten] kurz halten, glede discipline: streng halten
na kratko zvezati elektrika kurzschließen
pred kratkim vor kurzem, neulich, unlängst
v kratkem bald, demnächst
v kratkih razmikih in kurzen Zeitabständen
potegniti (ta) kratko figurativno den Kürzeren ziehen

lunch [lənč]

1. samostalnik
obed, kosilo, drugi zajtrk, malica

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
obedovati, kositi, malicati; pogostiti s kosilom

lunch break odmor za kosilo

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

obéd lunch; dinner; midday meal

odmor za obéd lunch break
ostati na obédu pri kom to stay to (ali for) dinner with someone
ostati brez obéda to go without dinner
prisesti k obédu (o nepričakovanem gostu) to take potluck with (someone), to partake of potluck with (someone)

opoldansk|i (-a, -o) mittägig, mittäglich, Mittags- (odmor die Mittagspause, počitek die Mittagsruhe, vročina die Mittagshitze)
v opoldanskih urah um Tagesmitte

pavz|a ženski spol (-e …)

1. (odmor) die Pause (kratka Kurzpause)
narediti pavzo eine Pause einlegen

2. glasba die Pause
pavza celinka ganze Pause
pavza polovinka halbe Pause
pavza četrtinka Viertelpause
pavza osminka Achtelpause
pavza šestnajstinka Sechzehntelpause
oznaka za pavzo das Pausenzeichen

petnajstminuten pridevnik
(ki traja petnajst minut) ▸ tizenöt perces

počit|ek moški spol (-ka …) die Ruhe, die Erholung (nedeljski Sonntagsruhe, nočni Nachtruhe, opoldanski Mittagsruhe, sobotni Sabbatruhe)
večni počit die letzte Ruhe, der ewige Schlaf
(odmor) die Ruhezeit, die Rast, die Ruhepause
človek, ki išče počitek der Erholungssuchende ( ein -r)
možnost počitka die Erholungsmöglichkeit
prostor za počitek der Ruheraum
brez počitka rastlos, ohne Rast
dom počitka das Feierabendheim, Altersheim
kraj zadnjega počitka die letzte Ruhestätte
minimalni (predpisani) čas počitka die Mindestruhezeit
potreben počitka erholungsreif, erholungsbedürftig, ruhebedürtig, medicina schonungsbedürftig
ura/leto počitka das Ruhejahr/ die Ruhestunde
potreba po počitku das Ruhebedurfnis
držati se sobotnega počitka die Sabbatruhe einhalten

prekin|iti (-em) prekinjati pogovore, govor, zvezo, koga pri govorjenju: unterbrechen; govornika z vprašanjem, vzklikom: dazwischenfragen, dazwischenwerfen; zvezo, kabel, napeljavo: trennen, durchtrennen, kappen; (narediti konec/odmor) abbrechen, unterbrechen
prekiniti delo die Arbeit niederlegen
prekiniti nosečnost eine Schwangerschaft unterbrechen, einen Schwangerschaftsabbruch machen
prekiniti oddajanje eine Sendepause machen

prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

I.

1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ? —

II.

1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

2. metaf.
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.

Rast, die, (-, -en)

1. počitek; ohne Rast brez počitka, brez prediha; Rast machen počivati, narediti odmor

2. Technik Metallurgie plavžno sedlo

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

seaside [sí:said]

1. samostalnik
morska obala, morski breg; primorje

to go to the seaside iti na morje (na letovanje, na odmor)

2. pridevnik
obmorski

seaside place, seaside resort obmorski kopališki kraj ali letovišče

velik|i [é] (-a, -o)

1. der/die/das große
veliki kazalec der große Zeiger, der Minutenzeiger
veliki odmor die große Pause
figurativno velika luža za Atlantik: der große Teich
obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

2. Groß- (aparat das Großgerät, alarm der Großalarm, format das Großformat, inkvizitor der Großinquisitor, kmet der Großbauer, knez der Großfürst, krog der Großkreis, obrat der Großbetrieb, producent der Großerzeuger, skakalnica die Großschanze, divjad das Großwild, družina die Großfamilie, država der Großstaat, industrija die Großindustrie, kabina die Großraumkabine, kuhinja die Großküche, manifestacija die Großkundgebung, površina die Großfläche); Hoch- (užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss, oltar der Hochaltar, razteg der Hochverzug)

ἀνακωχή, ἡ (ἀν-έχω) ovira, premirje; počitek, odmor.

ἀνά-παυλα, ἡ, ἀνά-παυμα, ατος, τό (ἀναπαύω), ἀνά-παυσις, εως, ἡ 1. odmor, oddih, odpočitek, κατ' ἀνα-παύλας po odmorih. 2. počivanje.