Franja

Zadetki iskanja

  • stalwart [stɔ́:lwət]

    1. pridevnik
    strumen, močan, krepak
    figurativno odločen, pogumen
    politika neomajen, zanesljiv, zvest

    stalwart supporters zvesti privrženci

    2. samostalnik
    strumen dečko, korenjak; odločen, zvest privrženec (tudi politika)
    pogumna (zanesljiva, neomajna) oseba
  • steadfast [stédfa:st] pridevnik (steadfastly prislov)
    trden, nepremičen; odločen, stanoviten, neomajen; zvest (oseba)
  • stick-at-nothing [stíkətnʌ́ɵiŋ] pridevnik
    pogovorno brezobziren, brez pomislekov, ki se ničesar ne ustraši; odločen
  • stiff1 [stif] pridevnik (stiffly prislov)
    tog, neupogljiv, negibek, trd, okorel; žilav; gost; nepopustljiv, strog, trmast, odločen, zakrknjen; nadut, ohol, formalen; prisiljen; zadržan, odljuden; močan (pijača, veter); težaven, naporen; ki se s težavo giblje ali premika, se zatika, nenamazan, nenaoljen
    ekonomija stalen, stabilen, visok, pretiran (cena)

    a stiff ascent naporen vzpon
    a stiff collar trd ovratnik
    a stiff dose močna doza
    a stiff examination težaven izpit
    a stiff glass of grog kozarec močnega groga
    stiff market trg s stalnimi cenami
    stiff muscles pretegnjene mišice
    stiff neck trd vrat (od prepiha itd.)
    a stiff price visoka cena
    a stiff reception tog, prisiljen sprejem
    a stiff sentence stroga sodba
    stiff ship ladja, ki se ne nagne v stran pod pritiskom vetra v jadrih
    a stiff un postaran športnik, sleng mrlič
    a stiff subject težavna stvar (predmet)
    to bore stiff strašno dolgočasiti
    bored stiff na smrt zdolgočasen
    to have a stiff leg imeti trdo nogo (v kolenu)
    to keep a stiff face (lip) ne se dati omehčati
    to keep a stiff upper-lip figurativno ne popustiti, zobe stisniti, pokazati trdnost značaja
    to keep a stiff rein držati napete (nategnjene) vajeti
    to scare stiff na smrt prestrašiti
  • stiff-backed [stífbækt] pridevnik
    ki ima trd hrbet
    figurativno trdovraten, odločen
  • stout2 [stáut] pridevnik (stoutly prislov)
    debel, močan, rejen, krepak, korpulenten; pogumen, srčen, neustrašen; vztrajen, stanoviten, odločen; vzdržljiv (konj); trajen (o stvareh)

    a stout heart junaško srce; srčnost, hrabrost
    stout paper debel (močan) papir
    stout resistance močan odpor
    he is getting stout postaja debel, redi se
  • stout-hearted [stáutha:tid] pridevnik (stout-heartedly prislov)
    pogumen, neustrašen, srčen, junaški, odločen
  • strēnuus 3, adv. (indoev. kor. sterē- oster, raskav, energičen, močan biti, razširjen iz kor. ster- [gl. sterilis]; prim. gr. στρηνής in στρηνός oster, raskav, močen, στρῆνος moč, sl. stradati, strad, stradanje)

    1. močen (močan), krepek (krepak), čvrst, utrjen: membra O., manus Cels., corpus Gell., remedium Cu. močno = hitro delujoče (učinkujoče) zdravilo, toxicum Col. močan = hitro delujoč (učinkujoč) strup, saltus (skok) Cu.

    2. delaven, prizadeven, marljiv, priden, podjeten, sposoben za kaj, okreten, odločen, boder, čil, uren, nagel, jadrn, agilen, vrl, vesel, živahen (naspr. iners, ignavus, imbellis, timidus): Pl., Ter., Luc. ap. Prisc., Eutr., Veg. idr., mercator strenuus studiosusque rei quaerendae Ca., ut cognosceret te si minus fortem, at tamen strenuum Ci., strenuus et fortis H., intellegebat sibi cum viro forti ac strenuo negotium esse N., fortis ac strenuus socius L., strenui et imbelles S., quodsi cessas aut strenuus anteis H., nunc i, rem strenuus auge! H., iners pro strenuo in manipulum redibat T., strenui ignavique in victoria idem audebant T., strenue (naspr. otiose) hoc facere Pl., Corn., mandata sibi impigre et strenue facere Gell., strenue navigare, arma capere Ci., quae … strenue et fortiter fecisti L., ubi quid fortiter ac strenue agendum esset L., vel mori strenue quam tarde convalescere mihi melius est Cu.; z abl.: Ap. idr., et manu fortis et bello strenuus N., bello strenuus T. vrl (pogumen) vojak, manu strenuus T., Iust. krepek, gens linguā magis strenua quam factis L.; z in z abl.: Ter. idr., nisi forte imperatorem quis idoneum credit in proeliis quidem strenuum et fortem Q.; z gen.: strenuus militiae T. vrl vojak; z dat. gerundivi: (sc. puella) faciendis strenua iussis O.; metaf. o stvareh: adulescens strenua facie Pl., operam rei publicae fortem atque strenuam perhibuit Ca. ap. Gell., strenua nos exercet inertia (oksimoron) H. dejavna nedelavnost, opravilno nedelo, prazno pečkanje, militia Eutr. sposobnost, vrlost v vojaški službi, navis O. urna, hitra, mors Cu. nagla, nenadna; occ. (v negativnem pomenu)
    a) podjeten, odločen: neque fidei constans neque strenuus in perfidia T.
    b) nemiren: multi in utroque exercitu, sicut modesti quietique, ita mali et strenui T.

    Opomba: Neklas. komp. strēnuïor: Luc. ap. Prisc., Pl.; neklas. superl. strēnuissimus: Ca., S., T., Eutr.
  • strong [strɔŋ]

    1. pridevnik
    močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
    slovnica krepak (glagol)
    trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
    vojska številen, močan po številu
    agronomija rodoviten
    zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

    the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
    strong argument tehten, prepričljiv argument
    strong as a horse močan kot konj
    by the strong arm (hand) s silo
    strong breath neprijeten duh iz ust
    strong butter žarko, žaltavo maslo
    strong cheese oster, močno dišeč sir
    strong face energičen obraz
    strong flavour oster, neprijeten okus
    strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
    a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
    strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
    strong memory dober spomin
    strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
    strong mind pametna glava, bister um
    a strong nose markanten, izrazit nos
    the stronger sex močnejši (moški) spol
    a strong proof prepričljiv dokaz
    to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
    he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
    to be strong in the purse imeti mnogo denarja
    he is strong in mathematics on je dober matematik
    to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
    how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
    to take strong measures privzeti energične ukrepe
    that is too strong! ta je pa prehuda!
    to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

    2. prislov
    močno, zelo energično; izrecno, silno

    I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
    to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
    to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
    to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
    he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega
  • strong-willed [strɔ́ŋwild] samostalnik
    ki je močne volje, odločen, energičen; trdovraten
  • stubborn [stʌ́bən] pridevnik (stubbornly prislov)
    trdovraten, trmast, svojeglav, uporen, kljubovalen; stanoviten, vztrajen, odločen; zakrknjen; neprilagodljiv, trd, nepopustljiv, neizprosen

    a stubborn child trmast otrok
    stubborn ore tehnično težko topljiva ruda
    facts are stubborn things dejstev se ne da spremeniti
  • sturdy1 [stə́:di] pridevnik (sturdily prislov)
    močan, čvrst, jeder, krepak; masiven
    figurativno vztrajen, nepopustljiv, neupogljiv, odločen; trmast, uporen
  • suus 3, pron. possessivum za 3. osebo sg. in pl. (gl. suī)

    1.
    a) kot direktni refleksiv α) (nanašajoč se na subj. istega stavka) svoj: ille suom (= suum) gnatum (sc. videre) cupit Pl., uxorem suam interrogavit Ci., hi (sc. septem sapientes) omnes praeter Milesium Thalem civitatibus suis praefuerunt Ci., sentit animus se suā vi, non alienā moveri Ci., de suis homines laudibus libenter praedicant C., aliquem suum facere L. prilastiti si koga (z nakupom), consulatu suo nono temptatus Suet. β) (nanašajoč se na obj. istega stavka v dat. ali acc.) njegov (njen, njihov) lastni; gl. spodaj 2. a). γ) (nanašajoč se na splošni, nedoločni subj.): in ceteris habenda ratio non sua (= sui na sebe) solum, sed etiam aliorum Ci.
    b) kot indirektni refleksiv (v notranje odvisnih stavkih) njegov, njen, njìh, njihov: quid sui consilii sit, proponit C., quasi Appius ille Caecus viam muniverit … ubi impune sui posteri latrocinarentur Ci., Scythae petebant, ut regis sui filiam matrimonio sibi iungeret Cu.; v okrajšanih stavkih: quae (sc. Minerva Pallantis) patrem dicitur interemisse virginitatem suam (njeno) violare conantem Ci.; redkeje v primerah: incidit in eandem invidiam quam pater suus (= cum patre suo) N.; prim.: domo eādem fuit contentus, quā Eurysthenes, progenitor maiorum suorum N. njegovih; pesn. (nanašajoč se na glavni subj. in navidezno nam. ipsius): nutricem adfata Sychaei; namque suam (njeno) … cinis ater habebat V.; pron. v zvezi
    a) s quisque: suum cuique! Ci., quo sua quemque natura maxime ferre videatur Ci., quas tamen inter omnes est suo quoque in genere mediocris Ci., tempore, quo singulis membris suum cuique consilium, suus sermo fuerit L.; z atrakcijo: equites suae cuique (nam. suos cuique) parti post principia collocat L.
    b) s proprius: sua cuique laus propria debetur Ci., calamitatem aut propriam suam aut temporum queri … etiam mediocris est animi C., suo proprio proelio L.
    c) z etičnim dat. sibi = svoj (njegov) lastni: Vitr., Col., Ap., suo sibi suco vivont (= vivunt) Pl., suo sibi gladio hunc iugulo Ter.
    d) z ipse: alios suā ipsos invidiā opportunos oppressit L., sunt, qui eam … dicant … suā ipsam (= ipsius) peremptam mercede L., suis ipsi tormentis occupati Lact.; pron. okrepljen s -pte ali -met = svoj (lastni): suipte patris Pl., suompte (= suumpte) amicum Pl., Crassum suāpte interfectum manu Ci., suopte nutu Ci., suopte ingenio L., Plin., suāmet ipsum pecuniā praecipitem casurum S., suomet ipsi more praecipites eant S., suamet ipse scelera occultare S., suismet ipsi corporibus dimicantes miscuere certamina L., a suismet ipsis praesidiis indigna … patiebantur L., suāmet vi Plin., a filio suómet Ap.; subst.
    a) suī -ōrum, m svojci, sorodniki, učenci, svoji ljudje, svoje čete, pristaši, sodržavljani, someščani: quem sui Caesarem salutabant Ci. ep., aequabiliter in alienos et in suos inruebat Ci., Caesar suos a proelio continebat C., in eo colle Iugurtha extenuatā suorum acie consedit S., recurrere ad suos L., plures suos reddiderat N. si je bil pridobil (naklonil), qui optime suos nosse deberet N., cum … eum obsecraret, se sibi suisque reservaret N., a conspectu suorum recesserant N.; redkeje v sg.: tutores in ea quoque re partium memores ad suum tendere L. so bili za svojca, dextra decisa quaerit te suum V. svojega lastnika, (sc. volucres avem) fecere suam Stat. naredijo za svojo, jo sprejmejo (vzamejo) za svojo.
    b) pl. sua -ōrum, n svoje = svoje (njegovo, njeno, njihovo) imetje, svoja (njegova, njena, njihova) last, svojina, imetek: cum se suaque omnia in oppidum … contulissent C., cum se suaque ab iis defendere non possent C., plebi (civibus N.) sua restituere S., se suaque omnia potestatis alienae facere L., ad sua redire Amm., ut in suis requirerent barbaros Amm. v njih (njihovi) deželi; sg. suum -ī, n svojina, svoja (njegova, njena, njihova) last: Dig., ne suum adimeret alteri Pl., alicui suum vendere Ci. njegovo zakonito last, ut ad suum quisque perveniat Ci., quid quisque habeat sui Ci., sui nihil deperdere C., largius suo uti S., quod suum non esset L., aliquid suum dicere Q. proglasiti kaj za svojo last.

    2. occ.
    a) svoj (njegov, njen) ljubi, ljubljeni, priljubljeni; večinoma pesn.: constitit alma Venus … suique Caesaris eripuit membris … animam O., cumque choro meliore sui vineta Timoli Pactolonque petit O., deseruere sui nymphae vineta Timoli O., quodque suus coniunx riguo collegerat horto, truncat olus foliis O., pinus suis montibus caesa O. na domačem gorovju.
    b) svoj (njegov, njen, njihov) lastni, lasten, svojski, sam svoj, samosvoj: indulsit illi suus pater semper Ci. ep., illum ulciscentur mores sui Ci. ep., hunc (sc. Hannibalem) sui cives e civitate eiecerunt Ci., is poterit semper in disputando suus esse Ci. samobiten, samostojen, neodvisen, suosque deos aut novos aut alienigenas coli confusionem habet religionum Ci., suā sponte Ci., C., L. idr. sam po svoji volji, sam od sebe, po svoji glavi, introire ad Ciceronem ac … domi suae inparatum confodere S., plebi sui magistratus essent L., suus fuit accusator N. sam svoj, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. v svojem (lastnem) imenu, sam zase, ei … sua manu scripsit N. svojeročno, lastnoročno, in sua potestate esse N. ali sui iuris esse Ci., Paul. (Dig.) sam svoj biti, biti samostojen, biti neodvisen, ancilla nunc sua est Pl. samosvoja, materiam suo praebet seges arida damno O., suas cuiusque eorum clientelas (sc. esse) C. (De bello Gallico 7, 32; gl. clientela) vsak … ima svoje posebno, sua sidera norunt V. imajo svoje posebne zvezde, viscum … quod non sua seminat arbos V., suas iniurias persequi C. krivice, ki so se jim zgodile, neque cuiquam mortalium iniuriae suae parvae videntur S. njemu storjene krivice; pesn. in poznolat.: vix sua erat O. pri sebi, suus non est Icti. ni pri sebi, ni pri pameti; subst.: suum illud … tenet ad extremum Ci. drži se svojega (znanega) načela …
    c) svoj = pravšen, pravšnji, pravi, pripadajoč, pristoječ, pristojen, primeren, prikladen, ustrezen, določen, ustanovljen, odločen, navaden, običajen, naraven, prirojen: domesticus et suus consul Ci., si suum numerum naves haberent Ci. pravšno, določeno, numerum non habet illa (sc. ratis) suum O., esse sui roboris O. pravšne, suae aetatis Dig., suo iure N. po pravici, ki mu gre, po vsej pravici, suo iure Ennius sanctos appellat poëtas Ci., verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. na prav(šn)i bojni način = na konju, jezdeč, fessosque sopor suus occupat artus V. jim pristoječ(e), suis quemque stimulis movere L. vsakega njegovo (= primerno), iusto desunt sua verba dolori O. primerne, ad quam (sc. immortalitatem) eum sua fata ducebant L. njemu določena usoda, stat sua cuique dies V. določeni, subito reliquit annum suum Ci. opustil je svoje za potegovanje (kandidaturo) za službo (pretorstvo) zakonito določenega leta, qui autem anno suo petierint Ci. ki so se potegovali za službo v (svojem) zakonito določenem letu, factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi suo tempore, rei publicae paene sero Ci. ob času, ki je bil zanj pravi, fortuna sua mobilitate, quem paulo ante extulerat, demergere est adorta N. ob svoji običajni nestanovitnosti, pennas ambo non habuere suas O. prirojenih, suā morte defungi Suet. svoje smrti, sam od sebe umreti = umreti naravne smrti, (sc. aurum) statim suum est Plin. je takoj (je že) naravno (= čisto); suum est z inf.: quia suum est interiectionis voce abscondita proferri Prisc.
    d) pripraven, ugoden: suo loco, suis locis C., suo loco pugnam facere S., suo maxime tempore atque alieno hostibus bellum incipere L., occasio sua L., aestu suo Locros traiecit L., ferunt sua flamina classem V., vere suo V., ventis iturus non suis H., sua sidera Val. Fl., primo variā fortunā, mox pugnavit suā Vell.
    e) komu vdan, naklonjen: Alfenus … utebatur populo sane suo Ci., vota suos habuere deos O., Ambracienses sui L. ali Chatti sui T. ki so njemu vdani, naklonjeni, Hispania sua T.

    Opomba: Gen. pl. suûm: Ter., Sis. ap. Non.; zastar. (predklas.) obl.: sam = suam: sam pro suam (sc. antiqui) dicebant P. F.; sōs = suōs: sos interdum pro suos (sc. antiqui) ponebant P. F.; sās = suās: sas suas: Ennius: „Virgines nam sibi quisque domi Romanus habet sas“ P. F.; sīs = suīs: per dativum casum idem Ennius effert: „Postquam lumina sis oculis,“ pro suis P. F.
  • thoroughgoing [ɵʌ́rəgóuiŋ] pridevnik
    temeljit, korenit, radikalen, skrben; odločen, energičen, brezkomprornisen; ki gre do skrajnosti, ekstremen
  • tranchant, e [trɑ̃šɑ̃, t] adjectif oster; rezek; (barva) zelo živ; figuré odločen; masculin ostrina, rezilo

    à deux tranchants, à double tranchant dvorezen (tudi figuré)
    instruments masculin pluriel tranchants rezila
    ton masculin tranchant rezek ton
    cela fait arme à deux tranchants (figuré) to je dvorezen meč
  • tranşánt -ă (-ţi, -te) adj.

    1. odločen, kategoričen

    2. rezek

    3. kontrasten
  • trenchant [trénčənt] pridevnik (trenchantly prislov)
    oster, piker, rezek
    figurativno (stil, jezik, politika itd.) oster, energičen, učinkovit; natančen, precizen, jasen; odločen, prodoren, močan
    poetično oster (meč, rezilo)
  • ultimativo agg. ultimativen, brezpogojen, odločen, dokončen
  • unbending [ʌnbéndiŋ] pridevnik
    neupogljiv
    figurativno nepopustljiv, trmast, tog, odločen
  • unfaltering [ʌnfɔ́:ltəriŋ] pridevnik (unfalteringly prislov)
    neomajen, neomahljiv, odločen, trden, čvrst (glas)