Franja

sailing [séiliŋ]

1. samostalnik
jadranje; plovba, navigacija; odplutje, odhod ladje; umetnost jadranja

plain sailing, plane sailing figurativno lahka naloga, stvar (zadeva) brez ovir

2. pridevnik
ki ima jadra, se premika s pomočjo jader; ki se tiče jadranja

sailing directions navodila, priročnik za jadranje
sailing orders ukaz za odhod ladje, za izplutje; naročilo plovbe

scuttle³ [skʌtl]

1. samostalnik
nenaden odhod ali beg, hitra hoja, hitenje, tek; nagel umik

2. neprehodni glagol
(z)bežati pred nevarnostjo; izogibati se, odtegovati se dolžnostim; umakniti se z begom, s tekom (away, off)
sleng, politika hitro se umakniti (out iz)

sēcēssiō -ōnis, f (sēcēdere)

1. odhajanje, odhod vstran, na samo (poseb. na posvet), ločitev, oddaljitev, umik, umikanje, umaknitev, odstop, odstopitev, odstopanje, osamitev, izolacija, secesíja: CU. idr., milites secessionem faciunt C. se zbirajo (v krdela), primores secessione facta ... eodem (= in ignem) plerique semet ipsi praecipitaverunt L. umaknivši se, odstranivši se (na posvet), secessiones subscriptorum CI.

2. occ. politična ločitev, politična osamitev, izselitev, preselitev: VARR. idr., populi C., secessiones plebei CI., secessionem tu illam existimasti, non bellum CI., maiores nostri ... bis per secessionem armati Aventinum occupavere S., frequentior fama est ... in Aventinum secessionem factam esse L., secessio ab decemviris facta est L.

throw-off [ɵróuɔ́f] samostalnik
lov odhod na lov, spustitev lovskih psov, začetek lova
botanika mladika

troop¹ [tru:p] samostalnik
trop, krdelo, truma, kup, gomila; eskadron, konjeniški oddelek; topniška, oklopna enota; vod tabornikov (skavtov); (redko) igralska skupina
množina čete
vojska znak z bobnom za odhod za marš

in troops v trumah
a troop of school children truma šolskih otrok
to get one's troop postati ritmojster
to raise troops nabirati vojake

turnover [tɔ́:nouvə] samostalnik

1. samostalnik
prevrat; preobrat (javnega mnenja itd.)
politika (občuten) premik volilnih glasov (od ene stranke k drugi)
ekonomija promet, iztržek; sprememba; reorganizacija, pregrupiranje; prihod in odhod (pacientov v bolnicah); (časnikarski) članek, ki sega na drugo stran; vrsta tortice; kipnik, narastek

turnover tax britanska angleščina prometni davek

2. pridevnik
zavihan

a turnover collar zavihan ovratnik

отплытие n odplutje, odhod ladje

отчал m (mor.) odhod parnika

absence [ǽbsəns] samostalnik (from)
odsotnost; raztresenost; pomanjkanje

absence of mind raztresenost
leave of absence dopust
vojska absence without leave odhod brez dovoljenja

affaccendare

A) v. tr. (pres. affaccēndo) redko zaposlovati, povzročiti veliko truda

B) ➞ affaccendarsi v. rifl. (pres. mi affaccēndo) prizadevati si (pri čem), veliko se truditi (s čim), biti zelo zaposlen (s čim):
affaccendarsi nei preparativi per la partenza biti zelo zaposlen s pripravami na odhod

āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

3. voj.
a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).

ambitus -ūs, m (ambīre) obhod, obhajanje, in to:

1. abstr. obhod, obtek, kroženje (posebno nebesnih teles), obtok: amnis id flumen, quod circuit aliquid: nam ab ambitu amnis Varr., stellarum rotundi ambitūs Ci., ceterorum siderum ambitūs Ci., cum se octo ambitus (osmerica planetov) confectis suis cursibus ad idem caput rettulerint Ci., longus saeculorum amb. T.

2. occ.
a) konkr. krivina, ovinek: properantis aquae per amoenos ambitus agros H., mutuo ambitu corpora alligata Petr. v medsebojnem objemu, molli ambitu Sen. tr., secretiore ambitu (namreč polžastih stopnic) Plin. iun.
b) pren. α) = ambages, ovinek, ovinkarjenje, pripovedovanje po ovinkih (na dolgo in široko): multos ambitus fecerim, si omnia exsequi velim L. moral bi zelo okolišiti (iti po ovinkih). β) opis: aliquid per ambitum verborum enuntiare Suet.
c) sinekdoha rob, o(b)krajek: extremitatem caeli rotundo ambitu circumicere Ci., extremus ambitus campi T., cincto ratibus ambitu T., amb. parmae Plin., folia sunt... serrato ambitu Plin., sol fulgido ambitu Lamp. z bleščečim sijem; poseb. ozek prostor obhod ali obhodna pot (ob zidu) okrog hiše: amb. aedium Tab. XII ap. Varr., Ci., P. F.; okrog grobišča: Paul. (Dig.).
č) obseg, obsežnost: (muri) ambitus CCCLVI stadia amplectitur Cu., castra lato ambitu T., amb. urbium Q., Asiae Plin., explicari per omnem terrarum et caeli ambitum Suet., per ambitum capitis Macr. okrog glave; tudi o času: est (aliquis aetatis orbis), qui totam pueritiam ambitu suo astringit Sen. ph.
d) pren. gram. od Ciceronovega časa ambitus verborum ali verborum ambitus ali samo ambitus (= περίοδος) sestava, perioda v govoru: Q., ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet, erat apud illum contractus Ci.; toda v navadni govorici je ambitus verborum ali orationis obseg besed ali govora, s katerim se sploh kaj opisuje, očrt: genera, quae possunt... ambitu verborum facile copulari Col., quam angusto ambitu orationis amplectatur (dicta factaque clarorum victorum) Val. Max., nec... ambitu rerum, sed rebus incendere Q.; v slabem pomenu ambitus verborum prazno mnogobesedje, gostobesednost: Petr.

3. (le v slabem pomenu; prim. ambitio) protizakonit obhod kandidatov za častne službe, prikupovanje (dobrikanje) kandidatov za častne službe, izpodlezovanje častnih služb: legem de ambitu tuli Ci., causam de ambitu dixerunt Ci., ipsi erant ambitūs condemnati Ci., ambitūs alterum accusare Ci., de ambitu postulare aliquem Ci., effusae ambitūs largitiones N. podkupovanje za dosego častnih služb, ambitūs Pompeiā lege damnatos restituit C., de ambitu ad populum latum L.; ambitus suffragiorum T. izpodlezovanje glasov.

4. pren.
a) pretirano hlepenje po priljubljenosti (prikupovanje), sploh pretirano hlepenje po čem, poganjanje (prizadevanje) za kaj, spletke, kovarstvo: multa adversus ambitum... constituta T., dux pecuniosus et gratiā subnixus per ambitum T. od svojega prikupovanja priljubljen, ne hoc munus meum ambitu corrumperetur Plin. iun.; uxor magno ducta ambitu Sen. ph. po dolgem snubljenju; uxorius ambitus T. spletke; z objektnim gen.: ne quis id ambitu valuisse claritatis e familia putet Plin., ambitu remanendi aut eundi (sc. in provinciam) T. prizadevanje za ostanek ali odhod; od tod tudi = preobzirno ravnanje, obzirnost, obzirna prizanesljivost, obzirna priprošnja, priporočilo, zagovor, pristranskost, pristrastje: largiendo, ambitu infimos manipularium iuvando T., iudicum ambitu evaserat T. po pristranskosti, nihil ambitu nec potestate senatus opus esse T.
b) častilakomnost, častihlepnost: relinquite ambitum: tumida res est, vana, ventosa Sen. ph., caret ambitu: ideo se equestri gradu tenuit, cum facile posset ascendere altissimum Plin. iun., pessimi affectus, in quibus sunt... cupiditas, spes, ambitus Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: est non numquam pravus hic ambitus (iudicibus), adversus amicos aut pro his, quibuscum simultates gerant, pronuntiandi Q., proprio quodam intellegendi ambitu Q. z nekakšno nečimrno zavestjo svoje izvedenosti, Samnitium, gens aureis et argenteis armis... usque ad ambitum armata Fl., ambitus funeris Prud. (prim. funerum nulla ambitio T.).

apprêt [aprɛ] masculin priprava, pripravljanje; izlaganje; apretura, lesk; začimba; figuré prisiljeno, afektirano obnašanje, afektiranost; pluriel (zadnje) priprave

sans apprêt naravno, neizumetničeno
peinture féminin d'apprêt slikanje na steklo
les apprêts du départ (zadnje) priprave za odhod

apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti

apprêter les mets pripraviti jedi
apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)

austragen^*

1. Brief, Post, Zeitungen: raznašati, raznesti; Gerüchte, Neuigkeiten: raznašati, širiti

2. ein Kind: donositi

3. einen Wettkampf, Streit: izbojevati, ein Spiel: igrati, ein Pokal: tekmovati za

4. Technik iznašati, izprazniti

5. sich austragen vpisati svoj odhod

aviar (pres: -ío) pripraviti, opremiti, oborožiti; rediti (perutnino)

aviar el paso pospešiti korak
aviarse para salir pripraviti se za odhod

avizírati (-am) perf., imperf. (obvestiti, opozoriti) avvisare, segnalare, comunicare:
žel. avizirati odhod vlaka segnalare la (avvenuta) partenza del treno

avtobus samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ autóbusz, buszNa avtobusu je bilo skupno 48 ljudi, 46 potnikov in dva voznika. ▸ Az autóbuszon összesen 48 fő tartózkodott, 46 utas és két sofőr.
Povezane iztočnice: dvonadstropni avtobus, nizkopodni avtobus, delavski avtobus, mini avtobus, brezplačni avtobus, letališki avtobus, mestni avtobus, šolski avtobus, turistični avtobus, primestni avtobus, posebni avtobus, medkrajevni avtobus, smučarski avtobus, lokalni avtobus, nadomestni avtobus

blue¹ [blu:] pridevnik
moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska)
pogovorno nespodoben; konservativen, torijevski

blue blood plemenitaški rod
blue coat vojak, mornar
blue disease modrikavost kože, cianoza
blue devils potrtost; delirium tremens
in a blue funk živčen, prestrašen
to see through blue glasses črno gledati
blue gum vrsta evkaliptusa
blue joke nespodoben dovtip
blue jeans modre delovne hlače
to look (ali feel) blue zbegan, potrt biti
ameriško blue laws pretirano strogi, puritanski zakoni
Blue Monday zaspani ponedeljek
once in a blue moon redkokdaj
to cry blue murder zagnati krik in vik
blue pencil cenzorjev svinčnik
Blue Peter modra zastava (znak za odhod ladje)
till all is blue neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)
a blue note napačen zvok
blue ribbon visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnosti
blue rock vrsta goloba
sleng blue ruin slaba vrsta brinjevca
true blue zvest
to turn (ali make) the air blue kvantati, zmerjati
blue water odprto morje

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.