Franja

scratch² [skrǽč] prehodni glagol
(iz)grebsti, (iz)brskati; praskati; uprasniti (vžigalico); (na)strgati; s težavo spraviti skupaj (denar); (na)čečkati, (na)pisati
šport zbrisati s seznama (konja)
sleng izločiti iz boja, iz tekmovanja
neprehodni glagol
grebsti (o mački); s težavo spraviti skupaj
šport preklicati prijavo za tekmovanje, odstopiti (od tekmovanja)

to scratch s.o.'s back figurativno prilizovati se, dobrikati se komu
scratch my back and I will yours figurativno naredi mi uslugo in jaz jo bom tebi, roka roko umiva
to scratch s.o.'s face spraskati komu obraz
the cat scratched my nose mačka me je oprasnila po nosu
to scratch one's head (one's ears) (po)praskati se po glavi (za ušesom) (iz zadrege)
scratch a Russian and you find a Tartar figurativno civilizacija spremeni samo zunanjost človeka
to scratch the surface of s.th. figurativno šele začeti, biti šele na začetku, le površno obravnavati, ne iti v globino
to scratch the wall with letters počečkati zid

seja samostalnik
(sestanek) ▸ ülés, ülésszakSodišče bo odločitev morda sprejelo na seji prihodnji četrtek. ▸ A bíróság a jövő csütörtöki ülésén hozhat döntést.
Povezane iztočnice: odprta seja, izredna seja, slavnostna seja, žalna seja, občna seja, občna seja vrhovnega sodišča, konstitutivna seja, plenarna seja, dopisna seja, korespondenčna seja, redna seja, ustanovna seja, zaprta seja

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

smrkav|ec¹ moški spol (-ca …) der Lausbub, der Bengel, Rotzbengel
figurativno obravnavati kot smrkavca wie einen dummen Jungen behandeln

sodno [ó] gerichtlich; gerichts-
sodno obravnavati verhandeln (wegen, gegen)
sodno relevanten gerichtsverwertbar
sodno znan gerichtsnotorisch, gerichtsbekannt, gerichtskundig

spoštljivo achtungsvoll, ehrerbietig
spoštljivo obravnavati koga/ kaj aufsehen zu

stregua f mera, merilo:
alla stregua di enako kot
considerare tutti alla stessa stregua vse soditi po istem kopitu; vse enačiti, enako obravnavati

tamper [tǽmpə] neprehodni glagol
vtikati se, vmešavati se, mešati se, vmešati se, zaplesti se (with v)
biti vpleten (with v)
tajno se dogovarjati, konspirirati, spletkariti, intrigirati; napraviti brez dovoljenja nepooblaščene spremembe (v oporoki itd.), ponarediti; pokvariti, skaziti, (za)šušmariti; podkupiti, skušati vplivati (with na)

don't tamper with these things ne vmešavaj se v te stvari! prste proč od teh stvari!
the burglars tampered with the safe vlomilci so skušali odpreti safe (sef)
to tamper with a disease nestrokovno obravnavati bolezen, šušmariti z boleznijo
to tamper with a document nedovoljeno spreminjati (ponarediti) dokument
to tamper with a witness podkupiti pričo; vplivati na pričo, da ne izpove resnice

téma¹ (-e) f tema, soggetto, argomento:
obravnavati temo trattare, discutere un tema
razprava na temo človekovih pravic discussione sul tema dei diritti dell'uomo
žgoča tema tema scottante
aktualna, občutljiva tema tema di attualità, tema delicato
politična, znanstvena tema tema politico, scientifico
tema pogovora tema del discorso
tema komedije il soggetto della commedia
načeti temo, preiti na drugo temo entrare in argomento, cambiare argomento

terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.

učenč|ek [ê] moški spol (-ka …) kleiner Schüler
figurativno obravnavati kot učenčka wie einen dummen Jungen behandeln

ultérieurement [-rmɑ̃] adverbe pozneje, naknadno

traiter quelque chose ultérieurement naknadno kaj obravnavati

up² [ʌp] pridevnik
ki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele)
pogovorno razburjen; končan; enak(ovreden)

the up coach kočija, ki vozi navkreber
up line železnica proga, ki vodi proti (glavnemu) mestu
up platform peron za vlake v mesto
up stroke tanka črta pri (pisanih) črkah
the up train vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v London
1 d up povišana (cena) za 1 peni
up and doing before day pogovorno že pred dnevom na nogah
already up and about pogovorno že (zopet) na nogah
to be up late dolgo čuti, bedeti
to be high up in school biti med najboljšimi v šoli
he is up in this subject v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovan
to be up with the lark figurativno zelo zgodaj vsta(ja)ti
to be up against a hard job pogovorno stati pred težko nalogo
to be up against opposition naleteti na odpor
to be (had) up for pogovorno biti pozvan pred sodnika zaradi
to be one up šport biti za točko boljši
up for pripravljen za
to be up for election biti na volilni listi
to be up biti na čelu
to be up in years biti že v letih
to be up for examination opravljati (delati) izpit
to be up for sale biti naprodaj
to be up for trial biti (stati) pred sodiščem; obravnavati se
the fire is up ogenj plamti, plapola
the game is 10 points up igra se do 10 točk
the game is up igre je konec (tudi figurativno)
he is still up with his competitors še vedno je dorasel svojim tekmecem
how are you up for cash? pogovorno kako si (kaj) pri denarju?
the hunt is up lov je odprt
it's all up (ali sleng U.P.) with him z njim je konec
his temper is up razburjen je
the storm is up navtika vihar besni
Parliament is up parlament je končal zasedanje
time is up čas je potekel
there's much money up on this game pri tej igri gre za velike vsote
what's up? pogovorno kaj pa je?, kaj se je zgodilo?
prices are up cene se dvigajo
school is up pouk se je končal
I was up at six bil sem pokonci ob šestih

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

valablement [-bləmɑ̃] adverbe veljavno

traiter valablement un sujet obravnavati predmet primerno (tehtno, korektno)

vprašánje question; query; interrogation

črnsko vprašánje the Negro question
gornje vprašánje the above question
indirektno vprašánje gramatika oblique question
kakšno vprašánje! what a question to ask!
nujno vprašánje urgent question
nerešeno vprašánje pending question; question in abeyance
kritično, odločilno vprašánje crucial question
odprto vprašánje open question
pereče vprašánje burning question
sporno vprašánje question at issue, debatable question, moot question, moot point, point in question
pravno vprašánje question of law
sugestivno vprašánje suggestive question
težko vprašánje (pri izpitu) poser
vprašánje življenja ali smrti a life-anddeath issue
to je vprašánje časa (denarja, navade) that is a question (ali a matter) of time (of money, of habit)
v tem ni vprašánje that is not the point
to je še vprašánje that is still doubtful
to nima nobene zveze z vprašánjm this has no bearing on the question
to je drugo vprašánje that is another matter
vprašánje je brez pomena (se ne stavlja) the question does not arise
vprašánje je, kje naj to najdemo the question is, where are we going to find it
načeti vprašánje to raise a question
napasti koga z vprašánji to bombard someone with questions
obsuti koga z vprašánje to shoot questions at someone, to ply someone with questions
odgovoriti na vprašánje to answer a question
oddaljiti se od vprašánja to get (ali to wander) away from the point, to digress
obravnavati vprašánje to discuss a question
pustiti vprašánje odprto to leave a question unanswered (ali unsolved), to leave a question in suspense
rešiti vprašánje to solve a question
ne spadati k vprašánju to be irrelevant to the case
staviti vprašánje to raise a question, to put (ali to ask) a question
staviti vprašánje zaupnice to ask for a vote of confidence
zmesti koga s težkim vprašánjem to puzzle someone

vprašánje pregunta f ; gram interrogación f ; (sporno vprašanje, problem) cuestión f , problema m

aktualno vprašanje cuestión actual, cuestión de actualidad
odprto vprašanje cuestión indecisa, cuestión para decidir
socialno vprašanje cuestión social
viseče vprašanje cuestión pendiente
na vprašanje a la pregunta
(to) je vprašanje časa es cuestión de tiempo
to je drugo vprašanje eso es otra cuestión
o tem ni vprašanja eso está fuera de duda
je še vprašanje, če ... (ozir. ali) ... falta saber si..., está por decidir si...
nastane vprašanje, če ... se plantea la cuestión de si...
obravnavati (rešiti) vprašanje tratar (resolver) una cuestión
obsuti z vprašanji asediar a preguntas
odgovoriti na vprašanje responder a una pregunta
staviti vprašanje hacer (ali poner) una pregunta; plantear una cuestión
vključiti vprašanje v dnevni red incluir una cuestión en la orden del día
smešno, neumno vprašanje! ¡vaya una pregunta!, ¡qué pregunta!
kakršno vprašanje, takšen odgovor cuál la preguuta, tal la respuesta

zadéva (-e) f

1. adm. pratica:
obravnavati, reševati zadevo occuparsi della pratica, risolvere la pratica

2. fatto, affare:
družbene, gospodarske, javne zadeve fatti sociali, economici, pubblici
notranje, zunanje zadeve države affari interni, esteri di uno stato

3. cosa, faccenda:
zadeva je rešena cosa fatta
to je resna zadeva è una faccenda seria

4. ekst. coso, aggeggio, arnese:
čemu služi tista zadeva? a che serve quel coso?, quell'arnese?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. srčne zadeve affari del cuore

zaúpen de confiance, confidentiel

zaupno sporočilo message confidentiel, communication confidentielle, (ustno) confidence ženski spol
strogo zaupno! strictement (ali rigoureusement) confidentiel
zaupno kaj obravnavati traiter quelque chose confidentiellement

zrelíšče (-a) n knjiž. (stališče) punto di vista, visuale; punto di partenza; (mnenje) parere:
obravnavati vprašanje z vseh zrelišč considerare il problema da tutti i punti di vista