rash2 [ræš] pridevnik (rashly prislov)
(pre)nagel, prenagljen, zaletav, nepremišljen, nepreviden, lahkomiseln, nespametem nesmotrn; drzen, smel, srčen, odločen
arhaično hitro učinkujoč; nujen
a rash decision, promise prenagljena, nepremišljena odločitev, obljuba
a rash officer noro drzen, smel častnik
Zadetki iskanja
- scrap1 [skræp]
1. samostalnik
ostanek, drobec, košček; odlomek, fragment, del napisanega besedila, izvleček; izrezek (iz časopisa), izrezana slika; konček, odpadek
množina (kovinski) odpadki, izmeček, staro železo; ostanki, črepinje
(večinoma množina) ocvirki
not a scrap niti trohice (mrvice) ne
scrap of paper figurativno kos papirja, obljuba, na katero se ne moremo zanašati
2. pridevnik
odpaden; sestavljen iz ostankov
3. prehodni glagol
odvreči kot neuporabno med staro železo, zavreči - svečán (-a -o) adj.
1. solenne:
svečana obljuba, izjava promessa, dichiarazione solenne
svečano občutje stato d'animo solenne
2. (predpisan za posebne prilike) solenne, di gala, di cerimonia, da festa, da parata:
svečana obleka abito solenne; tight
svečana uniforma uniforme di gala - unconditional [ʌnkəndíšənəl] pridevnik
brezpogojen, absoluten, neomejen, brez pridržka
unconditional promise obljuba brez pridržka
unconditional surrender brezpogojna predaja, kapitulacija - vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare - written [ritn]
1. pretekli deležnik od to write
2. pridevnik
napisan, izpisan; pismen
written evidence pismen dokaz
written examination pismeni izpit
written language knjižni jezik
written law pisani zakon
a written promise pismena obljuba
written record zapis - zagotovil|o srednji spol (-a …) die Versicherung; (obljuba) die Zusicherung
- zakon4 moški spol (zakóna …) (zakonska zveza) die Ehe (civilni Zivilehe, divji wilde Ehe, navidezni Scheinehe, skupinski Gemeinschaftsehe, vzorni/vzoren Musterehe, iz ljubezni Neigungsehe, iz nuje, po sili [Mußehe] Mussehe, iz razuma Vernunftehe, otrok Kinderehe, med bratom in sestro Geschwisterehe), poetično: der Bund fürs Leben, der Lebensbund
kar preprečuje/ovira zakon ehehindernd
moteče vplivanje na zakon die Ehestörung
… zakona Ehe-
(izvršitev der Ehevollzug, ločitev die Ehetrennung, die Ehescheidung, obljuba das Eheversprechen, razdružitev die Ehelösung, razveza die Ehescheidung)
zakrament svetega zakona das Ehesakrament
konzumirati zakon die Ehe vollziehen
skleniti zakon sich ehelich verbinden, eine Ehe eingehen/schließen
sposoben za zakon ehefähig, heiratsfähig
sposobnost za zakon die Ehefähigkeit, Heiratsfähigkeit
spričevalo o sposobnosti za zakon das Ehefähigkeitszeugnis
pripoznati zrelost za zakon pravo als ehemündig erklären
zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
ki se boji zakona ehescheu
enakomerna delitev v zakonu pridobljenega premoženja der Zugewinnausgleich, die Zugewinngemeinschaft
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
živeti v zakonu eine Ehe führen - zakon2 (zakonska zveza) matrimonio m ; unión f conyugal
divji zakon concubinato m, amancebamiento m
drugi zakon segundas nupcias f pl
iz prvega zakona del primer matrimonio
razvezan zakon matrimonio disuelto
skriven (civilni, mešani, navidezni, morganatični, razumski) zakon matrimonio clandestino (civil, mixto, ficticio, morganático, de conveniencia ali por interés)
sklenitev zakona casamiento m, celebración f del matrimonio
obljuba zakona promesa f de matrimonio
razveza zakona divorcio m
tožba za razvezo zakona demanda f de divorcio
skleniti zakon contraer matrimonio
živeti v divjem zakonu fam vivir amontonado(s), amontonarse
razvezati zakon disolver un matrimonio - zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale
civilni zakon mariage civil
divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
mešani zakon mariage mixte
navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
neveljaven zakon mariage putatif
razumski zakon mariage de raison
zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
zakon iz ljubezni mariage d'amour
obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
v drugem zakonu en secondes noces
zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
razvezati zakon dissoudre un mariage
živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage) - zaletàv rash
zaletàva odločitev, obljuba rash decision, rash promise
zaletàvo prislov rashly - zaobljub|a ženski spol (-e …) das Gelübde (meniška Mönchsgelübde, redovna Ordensgelübde, samostanska Klostergelübde, čistosti Keuschheitsgelübde)
slovesna zaobljuba religija die [Profeß] Profess
(obljuba) das Gelöbnis
iz zaobljube Votiv-
(dar die Votivgabe, slika das Votivbild) - zapeljív (ženska) seducing, attractive, seductive, charming; enticing, winsome, alluring, tempting; (lepota) captivating
zapeljív nasmešek engaging smile
zapeljíva ponudba tempting offer
zapeljíva obljuba enticing promise - zvestob|a [ô] ženski spol (-e …) die Treue; (lojalnost) die Pflichttreue, Diensttreue
živalstvo, zoologija zvestoba istemu gnezdu die Nesttreue
zvestoba pogodbi pravo Vertragstreue
zvestoba ustavi Verfassungstreue
obljuba zvestobe das Treueversprechen, das Treuegelöbnis - ženitn|i (-a, -o) Heirats-, Ehe- (goljufija der Heiratsschwindel, obljuba das Heiratsversprechen, ponudba der Heiratsantrag)
- ἀπειλή, ἡ 1. grožnja, pretnja, žuganje. 2. ep. bahava obljuba, bahanje.
- δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.
- ἐπαγγελία, ἡ ἐπάγγελμα, ατος, τό 1. oglas, oznanilo, obljuba NT. 2. napoved tožbe, tožba proti govorniku. 3. nauk, umetnost, stroka ἐπαγγέλλεσθαι.
- ἐπερώτημα, ατος, τό, ion. ἐπειρώτημα in ἐπερώτησις, εως, ion. ἐπειρώτησις, ἡ vprašanje, poizvedovanje; NT obljuba, zagotovilo.
- ἔπος, ους, τό [Et. iz ϝέπος, kor. weqw, govoriti, lat. vox, vocare; nem. er-wähnen; gršk. še ὄψ, ἐνοπή] 1. a) beseda, izraz, (opp. ἔργον dejanje), ὡς ἔπος εἰπεῖν da se tako izrazim, kakor pravijo, takorekoč, skoraj; b) govor, pripovest, vest, novica; c) vrstica, verz, stih, dialog; pl. pesem, epska (junaška) pesem; d) reklo, fraza, λόγοι ἔπεσι κοσμηθέντες z rekli okrašeni govori; e) dana beseda, obljuba, svet, zapoved, želja; f) (božji) izrek, prorokba, prorokovanje. 2. vsebina govora, stvar, πρὸς τί τοῦτο τοὔπος ἱστορεῖς; čemu pripoveduješ to?