Franja

tergus (star. tēgus: Pl., Fr.) -oris, n (tergum)

1. hrbet: Sen. rh. idr., aurea quam molli tergore vexit ovis Pr., facilem sui tergoris ascensum praebeat Col. (o kobili).

2. sinekdoha telo, trup, hrbt(ov)ina, hrbtišče: Petr. idr., diviso tergore (sc. iuvenci) Ph., resecat de tergore (sc. suis) partem O. od hrbt(ov)ine, carnaria tria gravida tergoribus Pl., detruncavit tribus tegoribus glandia Pl., squalenti tergore serpens Sil.

3. meton.
a) hrbtna koža, koža, kožuh, krzno: tergora deripiunt costis V., septem taurorum tergora (kot ščit) V., tergus inciditur Cels.
b) obleka, oblačilo, odevalo, odev: Martis Mart. oklep.

thing¹ [ɵiŋ] samostalnik
stvar, reč, predmet, stvor; bitje, oseba; posel, delo
pogovorno oné, onegá
množina stvari, predmeti, obleka, pribor, potrebščine, hrana, lastnina
pogovorno pohištvo; orodje; posodje; književna dela; stanje stvari, dejstvo; okolnosti, razmere, odnosi; svojstva; ureditev; misli, izjave

the thing bistveno, prava stvar
above all things predvsem
and the things pogovorno in podobne stvari (podobno)
for one thing v prvi vrsti, prvo
the one thing or the other eno ali drugo
the first thing after prva stvar nato, takoj nato
every living thing vsako živo bitje
a dear old thing dobra stara duša
the latest thing (in hats) zadnja novost (v klobukih)
oh, poor thing! o, revče!
before all thing predvsem
in all things v vsakem oziru (pogledu)
out of things zunaj dogajanj
a pretty thing (ironično) lepa stvar
things person: pravno osebne, premične stvari
things real nepremičnine, realitete
things political stvari politike, politične zadeve
swimming things kopalne stvari potrebščine
things are improving stvari (stanje) se boljšajo
things have changed stvari (razmere) so se spremenile
things begin to look brighter položaj se polagoma popravlja
the thing was to get home najvažnejše je bilo priti domov
of all the things to do! in ravno to moraš napraviti
as things stand kot stvari stojé
to do the handsome thing by vesti se spodobno do
to have a thing about pogovorno biti ves mrtev na (kaj); imeti strah pred; imeti (kaj) proti
I am not the thing today ne počutim se dobro danes
I know a thing or two about it nekoliko se spoznam (razumem) na to
it is not the thing to do to se ne spodobi
it's one of those things tu se ne da nič napraviti
it comes to the same thing to pride na isto
to make a (good) thing of pogovorno dobiti (izvleči) dobiček iz
to put things into s.o.'s head vznemiriti koga (s kako novico)
to put one's things on obleči se
to take off one's things sleči se
to take the things off the table pospraviti mizo (stvari z mize)
that's no small thing to ni majhna stvar (malenkost)
that's the thing to je (tisto) pravo
this is not the thing to ni (tisto) pravo (pravšno)
there's no such thing ni govora o tem
there was not a thing left nič ni ostalo

ţinútă -e f

1. drža

2. obleka, način oblačenja

tire¹ [táiə]

1. samostalnik
zastarelo (lepa) obleka; nakit, okras (na glavi)

2. prehodni glagol
lepo obleči; okrasiti, nakititi

tog [tɔg]

1. samostalnik
sleng suknjič; plašč
množina obleka, dres
množina, avstralsko, sleng kopalna obleka

navtika long togs civilna obleka

2. prehodni glagol & neprehodni glagol (često tog out, tog up)
obleči (se)

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

toggery [tɔ́gəri] samostalnik
pogovorno oblačilo, obleka, dres; konjska oprava

toilet [tɔ́ilit] samostalnik
kopalnica, umivalnica; stranišče; pribor za osebno telesno nego, za lepšanje; toaletna mizica; toaleta, fina obleka; oblačenje, obleka, kostim; garderoba

to make one's toilet urediti se, olepšati se, opraviti toaleto
toilet case popotni neseser
toilet glass toaletno zrcalo
toilet paper toaletni papir
toilet powder toaletni puder (za obraz)
toilet service toaletna garnitura
toilet soap toaletno milo
toilet table toaletna mizica
toilet water toaletna (kozmetična) voda

toilette [twalɛt] féminin toaletna mizica; toaleta, obleka, lišp; oblačenje (umivanje, česanje)

toilettes pluriel stranišče
toilette d'été, de mariée poletna, poročna obleka
toilette du soir, de bal večerna, plesna toaleta
cabinet masculin de toilette umivalnica
gant masculin, savon masculin, serviette féminin de toilette rokavica za umivanje, toaletno milo, toaletni prtiček (krpa)
trousse féminin de toilette torbica s toaletnim priborom
avoir le goût de la toilette biti koketen
être en grande toilette biti v veliki toaleti
faire (sa) toilette obleči in nališpati se, končati z oblačenjem in lišpanjem
faire la toilette de quelque chose umiti, očistiti kaj
aller aux toilettes iti na stranišče

traeres moški spol množina obleka

traje moški spol obleka; noša

traje de abrigo, traje caliente topla obleka
traje de baile plesna obleka
traje casero, traje de casa domača obleka
traje de frac frak
traje de galo svečana obleka; paradna uniforma
traje hecho konfekcijska obleka
traje de luces (bikob) gala obleka
traje a medida obleka po meri
traje nacional narodna noša
traje sastre damski kostim
traje de serio črna obleka
traje de servicio službena obleka
cambiar de traje preobleči se
Ilevando traje de gala svečano oblečen

trap⁴ [træp]

1. samostalnik
zastarelo konjska, podsedelna odeja
množina obleka, prtljaga

to pack up one's traps figurativno pobrati šila in kopita

2. prehodni glagol
opremiti (konja) z blestečo opremo; okomatati; zapreči

trim¹ [trim] samostalnik
red, (pravilno) stanje; razpoloženje, (telesno, duševno) stanje; oprema, (gala, paradna) obleka, okras
navtika opremijenost, oborožitev, pripravljenost; pravilen položaj (jader, jamborov) proti vetru; uravnoteženost (tovora, bremena)

in fighting trim vojska pripravljen za boj, za borbo (tudi figurativno)
in good trim, out of trim dobro, slabo opremljen; figurativno dobro, slabo razpoložen
in travelling trim v potovalni opremi, obleki
trim of the hold pravilna namestitev tovora v ladijskem skladišču
to be in trim biti v dobrem stanju
to be in sailing trim biti pripravljen za plovbo
to put in trim spraviti v red, v dobro stanje

vēlāmen -inis, n (vēlāre; pesn. beseda) ogrinjalo, pokrivalo, odelo, pregrinjalo, odevalo, oblačilo, obleka: V., Sen. ph., Iuv. idr., calido velamina tincta cruore O., velamina Procne deripit ex umeris auro fulgentia lato O. obleko, tergo velamina lapsa reliquit O. tančico, velamen nuptiale Ambr. poročni pajčolan, nevestino naličje, (sc. ferarum) detracta velamina T. kože, kožuhi, runa.

vest [vest]

1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik

a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat

2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)

the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)

the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice

vēste f

1. obleka; halja:
veste da camera domača halja
veste da lutto žalna obleka
veste da sposa nevestina obleka
veste talare relig. talar

2.
vesti pl. obleke, oblačila

3. ekst. prevleka, obloga

4.
veste editoriale tisk grafična zasnova

5. pren. zunanji videz

6. pren. vloga,funkcija:
decidere, intervenire in veste di ministro odločiti, poseči v vlogi ministra, kot minister

7. pren. (izrazna) oblika

veste moški spol pesniško obleka

vestiārius 3 (vestis) k oblekam (oblačilom) sodeč, obleki (oblačilom) namenjen, oblačilen: arca Ca. zaboj za obleko, negotiator Dig. trgovec z oblačili, oblekar. Od tod subst. vestiārium -iī, n

1. shramba (zaboj) za obleko: Plin., Vop., Aug., Cass.

2. sužnjem dajana oblačila, obleka: Col., Sen. ph., Icti.

vestido moški spol obleka; ženska obleka, kostim

vestido de calle obleka za na cesto
vestido casero, vestido de cada día domača obleka (za vsak dan)
vestido de caza lovska obleka
vestido de ceremonia gala obleka
vestido dominguero, vestido de fiesta nedeljska, praznična obleka
vestido de medio tiempo, vestido de entretiempo, (Am) vestido de media estación prehodna obleka
vestido escotado (cerrado) dekoltirana (visoko zaprta) obleka
vestido de etiqueta državna obleka
vestido de serio družabna obleka
vestido de gala, vestido de ceremonia gala obleka
vestido de paisano civilna obleka
hacerse (ali encargar) un vestido dati si delati obleko
llevar vestido largo (corto) nositi dolgo (kratko) obleko
los vestidos dan honor obleka dela človeka

vestimento m knjižno oblačilo, obleka