Franja

ostrum -ī, n (gr. ὄστρεον) škrlatnikov (volkov) sok, škrlat, báger, púrpur: Pr., Vitr., vestes ostro perfusae V.

2. meton. škrlatno (bagréno) oblačilo (odelo, odeja), škrlat, báger kot snov, tkanina: H., Lucr. idr., ductores ostro decori V., stratum V.

pallium -iī, n (palla)

1. grški plašč, pálij, podoben naši ogrinjači (pledu, pletu): Pl., O., Q., Gell., Ap., cum pallio inambulare in gymnasio L., consularis homo soccos habuit et pallium Ci., cum tunicā pulla sedere solebat et pallio Ci., cum pallio purpureo versabatur in conviviis Ci.; preg.: tunica propior pallio Pl. srajca mi je bližje kot suknja; metaf. vrhnje oblačilo, toga: Mart.

2. sploh vsako ogrinjalo, pokrivalo, zavesa, poseb. odeja, žimnica: Iuv., Pr., Ap., Vulg., Prud., lectus vetere pallio strato instructus Suet., gravius iusto pallio pondus habent O., diducere lecticulae pallia Eutr. zavese, pallia Petr. krpe.

paludamento m

1. razkošno oblačilo; slabš. neokusna, bogata obleka

2.
paludamenti pl. pretirano okrasje, okraski

pelliccia f (pl. -ce)

1. krzno; kožuh

2. obl. krzneno oblačilo; krznen plašč

peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)

1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.

2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact.

pexātus 3 (pexus) v novo, neoguljeno volneno oblačilo oblečen: pexatus pulchre rides mea, Zoile, trita Mart.

pianeta² f relig. mašno oblačilo

polymitus 3 (gr. πολύμιτος) = polymitārius mnogonitno (iz mnogih niti = pisano) tkan, damástov, damásten: alicula Petr., tunica Vulg., opus Vulg. damast, ars (= gr. πολυμιτική) Hier. umetnost tkanja damasta (pisane tkanine); subst. polymitum -ī, n pisana (egiptovska) tkanina, egiptovski damast, damastovo oblačilo: Plin., Vulg.

prêt-à-porter tujka franc. m invar. obl. konfekcijsko oblačilo

purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —

II. meton.

1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

5. vino: purpura potabilis Cass.

robe [róub]

1. samostalnik
(dolga gornja) obleka, halja
cerkev talar
množina obleka; svečano službeno (akademsko, sodniško) oblačilo
arhaično ženska obleka
ameriško strojena bivolska koža, ki rabi za preprogo ali za obleko

coronation robe ornat za kronanje
the (long) robe figurativno pravniški poklic
gentlemen of the (long) robe pravniki (sodniki, odvetniki)
the robe of night varstvo (okrilje) noči

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
svečano obleči (se); obleči svečano obleko; odeti se, okrasiti se

robed in night zavit v temo
robed in smiles s prijaznim smehljanjem

rokèta ž (it. rocchetto) roket, obredno oblačilo (katol.)

rubrīca -ae, f (rubrīcus = ruber)

1. (sc. terra) rdeča zemlja, rdeča prst: Vitr., rubrica terra Col.; occ. rdečilo, rdeče črnilo, rdeče pisalo (čŕtnik, svinčnik), rdeča kreda, rdeča ilovica, železna okra: Pl., Corn., rubrīcā aut carbone picta proelia H.; ker so naslove zakonov zapisovali rdeče; od tod meton.
a) rdeče pisan naslov postave, naslov zakona, rubríka: edictum proponitur sub rubrica „unde vi“ Paul. (Dig.).
b) zakon sam: se ad album ac rubricas transtulerunt Q., si quid Masuri rubrica vetavit Pers.

2. (sc. tunica) ognjenordeče oblačilo: induo puerum rubricam et rubricā Char.

saccus -ī, m (izpos. gr. σάκκος iz semit. śaq obleka iz grobega blaga, raševnik, žalna obleka, vreča; prim. tudi sl. sak (ribiška mreža na palici), žakelj)

1. vreča, žakelj: cum iste civitatibus ... cilicia, saccos imperaret CI. menda vreče za žito, sacci hordeo tumentes PH. vreče za žito, sacci nummorum H. vreč(ic)e denarja, ferventis auri sacci MART.; poseb. vreč(ic)a kot obkladek, ki se polaga na obolele ude: nervorum dolorem sal in saccis madefactus aquā ferventi levat PLIN.; kot potilo: VEG.
a) vreč(ic)a za precejanje masti, medu in raznih tekočin, precejalo, precejalnik, cedilo, cedilnik, cedník: adeps saccatus lineis saccis PLIN., fragmina fanorum, quae in sacco remanserunt COL., vini vires sacco frangere PLIN., sacci vinarii PLIN., saccus nivarius MART.
b) vreča kot beraška malha: ire ad saccum PL. „malhariti“ = s svojo malho prositi, pobirati miloščino, beračiti, (hod)iti beračit.

2. meton. raševinasto oblačilo, ráševnik, debelodlakavo oblačilo: ECCL.

sáltan m (gl. salta) žensko gornje oblačilo z rokavi

Scheinwarntracht, die, Tierkunde navidezno svarilno oblačilo

Schutztracht, die, Tierkunde varovalno oblačilo, varstveno oblačilo; zaščitni znaki

Schwesterntracht, die, sestrska uniforma; Kirche: sestrsko oblačilo

scorteus 3 (scortum)

1. kožnat, kožén, kóžen, usnjen, usnjat: paenula VARR. FR., MART., pulvinus CELS., fascinum PETR., sacculus P. F., ne quid scorteum adhibeatur AUCTOR AP. VARR. nobena usnjina. Od tod subst.
a) scortea -ae, f kožuh, usnjeno oblačilo, usnjina: SEN. PH., MART.
b) v soobl. scortia -ae, f usnjena posoda za olje, usnjena cev: ISID.
c) scortea -ōrum, n usnjina, stvari (izdelki) iz usnja: VARR., P. F., scortea non illi fas est inferre sacello O.

2. metaf. usnjat = star, zgrbančen; v besedni igri: scortum scorteum AP.

sērico-blatta -ae, f (sēricus in blatta) škrlatno svileno oblačilo: COD. I., COD. TH. (tudi v obl. sericablattae).